Končno! Dogovor mehanizma finančne pomoči je tu.

Da je bil dosežen dogovor o vprašanju podnebnega financiranja, je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal neimenovani predstavniki delegacije EU. Zadovoljstvo nad zadnjim kompromisnim besedilom sklepne izjave, ki ga je med pogajalce razdelilo egiptovsko predsedstvo konference, je po poročanju medijev izrazilo tudi več predstavnikov držav v razvoju, ki najbolj trpijo zaradi suš, poplav in drugih vremenskih ekstremov ter dvigovanja gladine morja.

Opredelitev mehanizma finančne pomoči državam v razvoju je veljala za glavno odprto vprašanje v podaljšku pogajanj v letovišču ob Rdečem morju. Že pred več kot desetletjem so sicer države, predvsem razvite, dale obljubo o 100 milijard dolarjev letno državam v razvoju do 2020 za spopadanje s podnebnimi spremembami in prilagoditev nanje, na prelomni podnebni konferenci v Parizu leta 2015, na kateri se je svet prvič dogovoril o cilju omejitve globalnega segrevanja ozračja, pa so to obljubo ponovile in rok podaljšale do 2025.

Tokrat je prvič na mizi tudi financiranje gospodarske in družbene škode, ki v državah v razvoju nastaja zaradi posledic podnebnih sprememb. Pojavljala se je ideja o posebnem skladu za ta namen, omenjalo se je, da bi bil vzpostavljen v okviru ZN.

Besedilo zadnjega osnutka naj bi omenjalo vzpostavitev novih mehanizmov in mobilizacijo novih in dodatnih sredstev za finančno pomoč državam v razvoju, obenem pa tudi vzpostavitev posebnega sklada za naslovitev podnebne škode, podrobnosti katerega naj bi do naslednje podnebne konference pripravil poseben odbor.

A na mizi v Šarm el Šejku so tudi še vprašanja opuščanja fosilnih goriv in pozivi k okrepitvi prizadevanj v boju proti podnebnim spremembam oziroma k bolj ambicioznim prizadevanjem za znižanje izpustov, predvsem v industrijsko razvitih državah in velikih gospodarstvih.

Kaj dogovor, ki naj bi bil dosežen glede podnebnega financiranja, pomeni za uspeh konference oziroma sprejem sklepne izjave, za zdaj ni jasno. EU je namreč med drugim zahtevala, da dogovor o pomoči zaradi podnebne škode spremlja tudi povečana ambicija velikih gospodarstev glede znižanja izpustov. Svet je namreč daleč od cilja omejitve globalnega segrevanja ozračja na precej pod dve stopinji Celzija, kaj šele od želenega cilja 1,5 stopinje cilja.

"Cilj 1,5 stopinje Celzija danes ne sme umreti," je bil jasen podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans ob predhodnih predlogih sklepov, ki so po oceni unije zmanjševali podnebno ambicijo iz Pariza in sledečih podnebnih konferenc. Podobno je povedala glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek. Unija je tako grozila tudi z odhodom s konference.

Po pisanju tujih tiskovnih agencij zadnji osnutek ponavlja cilje iz pariškega podnebnega sporazuma in poudarja pomen prizadevanj za dosego cilja omejitve segrevanja na največ 1,5 stopinje Celzija.

Obenem naj bi besedilo pozivalo države, da najpozneje do naslednje podnebne konference, ki bo predvidoma v Združenih arabskih emiratih, s tem ciljem izboljšajo in nadgradijo svoje podnebne načrte, pri čemer vse to še vedno ostaja v polju prostovoljnega.

Osnutek ponavlja cilj z zadnje podnebne konference v Glasgowu o postopnem umiku iz energetske rabe premoga in o postopnem opuščanju subvencij za fosilna goriva, ni pa omenjen izhod iz uporabe nafte in plina.

Ob podaljšanju dogajanja v Šarm el Šejku pa prihaja po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA do organizacijskih zapletov. Že tako naj bi bila konferenca polna spodrsljajev na tem področju, tako pri oskrbi okoli 35.000 udeležencev s hrano in pijačo kot pri prevozih, zdaj pa naj bi delavci že počasi začenjali razstavljati začasna prizorišča, občasno zmanjka že tudi elektrike in vode v straniščih.