Kje se skriva Mubarak?

Potem ko je Al Arabiya navajala, da je Hosni Mubarak z družino zapustil Kairo, sedaj Al Jazeera poroča, da naj bi odpotoval v Združene arabske emirate. Kje se zares nahaja Mubarak, ostaja neznanka. BBC in ABC News poročata, da je egiptovski predsednik z družino odpotoval v priljubljeno letovišče Šarm el Šejk, kjer ima luksuzno vilo.

Petek, dan molitve in protestov
Protestniki so zbrani na trgu Tahrir, pred predsedniško palačo in sedežem državne televizije. Manjša skupina protestnikov je že ponoči prispela pred predsedniško palačo, ki je od središča Kaira oddaljena približno 15 kilometrov. Tja naj bi se sedaj odpravilo več sto protestnikov. Al Jazeera poroča, da naj bi bilo v okolici predsedniške palače precej napeto. Protestniki naj bi vzklikali slogane "Dol, dol s Hosnijem Mubarakom" in "Ne Mubaraku in Sulejmanu – ameriška agenta sta". Vojska je zabarikadirala cesto, ki pelje mimo predsedniške palače in proti hiši predsednika.

Napeto je tudi pred sedežem državne televizije, kjer so protestniki zaposlenim preprečili tako vstopanje kot izstopanje iz stavbe. Vedno več ljudi je tudi na ulicah Aleksandrije. Protestniki naj bi medtem prevzeli nadzor nad vladnimi ustanovami v Suezu, poroča Al Arabiya. Protesti se odvijajo tudi v drugih mestih po Egiptu.

"Vztrajajte do konca"
Muslimanska bratovščina poziva k nadaljevanju protestov, dokler Mubarak ne odide. Njegov včerajšnji govor so označili za prevaro. Dokazal naj bi zgolj to, da ima kljub besedam o predaji oblasti še vedno vse niti v svojih rokah. Ljudi pozivajo, naj vodstvu pokažejo, da so odločeni in bodo vztrajali do konca.

Vojska poziva k normalizaciji razmer
Vojska je v svoji izjavi zahteve protestnikov označila za legitimne in zapisala, da ne bo preganjala tistih, ki so zavrnili korupcijo in pozivali k reformam. Egiptovska vojska je napovedala, da bo po normalizaciji razmer v državi preklicala izredno stanje. V Egiptu veljajo izredne razmere vse od leta 1981, ko je oblast prevzel Hosni Mubarak. Kritiki njegovega režima so si dolgo prizadevali za umik ukrepa, ki je bil podlaga za številne grobe kršitve človekovih pravic. Mubarak kljub številnim obljubam izrednih razmer v času svoje vlade ni preklical.

Od prihodnjih korakov vojske je odvisnih veliko stvari, med drugim tudi nadaljnji potek dogodkov v Egiptu. Eden od generalov je včeraj na trgu Tahrir nagovoril protestnike in jim obljubil, da bo predsednik izpolnil vse njihove zahteve. Potem ko se to ni zgodilo, se porajajo vprašanja o tem, na čigavi strani je vojska in ali obstajajo trenja znotraj njenih vrst.

Egiptovski oficir, ki se je včeraj pridružil protestnikom na trgu Tahrir, je povedal, da je še 15 drugih častnikov prestopilo na stran protestnikov. Major Ahmed Ali Shouman je za Reuters dejal, da se je gibanje za solidarnost začelo. Shouman je protestnike včeraj obvestil, da je odložil orožje in se jim pridružil pri zahtevi po takojšnjem odstopu predsednika. "Naši cilji so enaki kot cilji ljudi," je dejal in dodal, da so prestopili med protestnike, ker so obljubili, da bodo zaščitili ljudi. Častniki, ki so prestopili med protestnike, naj bi zbrane nagovorili po današnjih opoldanskih molitvah.

Razočaranje po govoru
Včerajšnji dan ni prinesel težko pričakovanega odstopa predsednika, ki zadnjih 30 let vlada Egiptu. Razočaranje med ljudmi je bilo po koncu govora, v katerem naj bi naznanil svoj odstop, veliko. Ni jih prepričala niti Mubarakova obljuba, da bo del pooblastil prenesel na podpredsednika Omarja Sulejmana. Po besedah egiptovskega veleposlanika v ZDA Sameha Shoukryja naj bi Sulejman prevzel vsa pooblastila in tako bil "de facto predsednik".

Magdi Abdelhadi, poznavalec razmer v arabskem svetu, ocenjuje, da je Mubarak z včerajšnjim govorom želel zasejati razkol med tistimi, ki so na trgu Tahrir, in preostalimi Egipčani, ki so ga pripravljeni gledati še nadaljnjih šest mesecev.

Shoukryjevi izjavi ne verjame Nobelov nagrajenec Mohamed El Baradej. Prepričan je, da gre za zavajanje ljudi s strani Mubaraka in Sulejmana. Boji se, da izbruh nasilja ni več daleč, zato je pozval vojsko, naj posreduje in vzpostavi red v državi.

Sulejman je premierju Ahmedu Shafiqu naročil, naj imenuje namestnika premierja. Izbere naj ga izmed sveta "modrih mož“, ki so se pogovarjali z vlado, poroča Al Jazeera. Državna tiskovna agencija poroča, da bo naloga namestnika premierja vzpostaviti "nacionalni dialog".

"Podgane zapuščajo ladjo"
Medtem Baradej ocenjuje, da je egiptovsko vodstvo v popolnem kaosu. Predsednika Mubaraka je ponovno pozval k odstopu. "Kot bi bili na Titaniku. Podgane zapuščajo potapljajočo ladjo," je dejal Baradej. "Glavno vlogo bo odigrala vojska. Do sedaj je bila nevtralna, a sedaj se mora postaviti na stran ljudi. Med tranzicijo Egipt potrebuje vojsko, da bo v začetku branila demokracijo."

Baradej se ni želel izreči o možnosti, da bi kandidiral za predsednika. "Moja prva skrb je, da Egipt postane demokracija, v kateri prevlada socialna pravičnost. Ne gre za vprašanje posameznikov, ampak spremembo vlade. Ne gre za vprašanje, kdo vodi državo, temveč kako jo vodi."

ZDA in evropske voditelje je pozval, naj jasno povedo, da podpirajo egiptovski narod. V nasprotnem primeru se sprašuje, kaj je z njihovo kredibilnostjo, še posebej kredibilnostjo Američanov.

Baradej je zaskrbljen tudi zaradi lastne varnosti. "Nimam varovanja in vlado zanj ne morem prositi. Ne moremo izključiti možnosti, da bi nekdo mislil, da bo storil nekaj dobrega za režim in državo, če mi bo kaj storil. Seveda obstaja tveganje, a to je tveganje, ki ga je vredno prevzeti," dodaja.

 Obama: Oblast se ne sme odzvati z nasiljem
Ameriški predsednik Barack Obama je v odzivu na Mubarakov govor dejal, da "vlada ljudi ni prepričala, da ima resne namene za prehod v demokracijo". Poudaril je, da oblast govori o prenosu oblasti, a ni jasno, da gre za takojšen, zadosten prenos. Egiptovska vlada mora zastaviti verodostojno, kredibilno in konkretno pot proti resnični demokraciji. "Te priložnosti še niso izrabili," je bil jasen ameriški predsednik. Egiptovsko vlado je pozval, naj se na zahteve ljudi ne odzove z represijo in nasiljem.

Žižek: Pogledati morajo navzdol
Sporočilo protestnikov je od vsega začetka "Bratje smo! Pridružite se nam!“, je v prispevku za The Guardian zapisal filozof Slavoj Žižek. Pred dejanskim padcem pride do dogodka, ki vsem da vedeti, da je stvar končana. Žižek reakcijo primerja z znanim prizorom iz risank, ko maček seže po predmetu, čeprav izgubi tla pod nogami. Padati začne šele, ko pogleda navzdol in pod seboj zagleda prepad. "Da pride do padca, jih je treba le spomniti, da pogledajo navzdol," piše Žižek.

Nekaj dni je prevladoval občutek, da se je Mubarak že znašel v isti situaciji kot prej omenjeni maček, a je sledil skrbno načrtovani preobrat. Na prizorišče je v vlogi tistega, ki naj bi bil blizu ljudem, stopil podpredsednik Omar Sulejman. Človek, ki naj bi nadzoroval prehod v demokracijo. V Egiptu smo priča konfliktu med vizijo svobode in slepim oklepanjem oblasti, ki za to uporablja vsa možna sredstva, da bi zatrl volje in željo po svobodi. Ali celotna Mubarakova garnitura pade ali pa bo upor kooptiran in izdan, še piše slovenski filozof.