V bavarskem mestu Kitzigen je doma velika piščančja farma, ki je last Lohmanna Tierzuchta, največjega rejca kokoš nesnic na svetu. Samo v Nemčiji iz njegovega podjetja Lohmann Dual razpošljejo 45 milijonov nesnic. A te so dobre za jajca, medtem ko niso primerne za zakol zaradi razmeroma suhljatega života. Zato so samci piščanci takoj po izvalitvi uničeni. Žive jih vržejo v poseben mlin in nato zavržejo kot biološki odpadek ali pa jih zadušijo z ogljikovim dioksidom in jih nato uporabijo za krmo v živalskih vrtovih ali farmah plazilcev, poroča Spiegel.
Naravovarstveniki so takšno početje označili za masovni pomor in se sklicevali na nemški zakon, ki prepoveduje pobijanje živali s hrbtenico brez upravičenega razloga, a so inšpekcijske službe doslej mižale na obe očesi. Gnev zagovornikov pravic živali je naposled le rodil uspeh, saj so septembra v zvezni državi Severno Porenje Vestfalija izdali moratorij na pobijanje enodnevnih piščancev za eno leto. Verjetno bo temu ukrepu kmalu sledila še dežela Spodnja Saška, ki je najbolj "perutninska" nemška dežela.
Dvojna vrsta se dobro sliši le na papirju
Rejci se torej soočajo z velikimi izzivi. Da bi jih presegli, so v raziskovalnem oddelku Lohmann Dual uspeli vzrediti novo skrižano vrsto kokoši, ki naj bi jo rejci kokoši izkoristili v dva namena. Samice bi bile še naprej namenjene pridobivanju jajc, pri čemer so jih vsako leto sposobne znesti 250. Samci pa so sposobni razviti mišičasto telo in bi bili tako namenjeni nadaljnji vzreji za meso, pri čemer so primerni za zakol po približno 70 dneh.
Vrsta je dobila latinsko ime gallus gallus domesticus, ki ne pomeni nič drugega kot domača kokoš.
A vrsta se je takoj na začetku soočila z zakoni trga, saj morda prija naravovarstvenikom, vzrediteljem pa še ne. Samice namreč še vedno izvalijo kakih 60 jajc manj na leto od namenskih nesnic, samci pa potrebujejo 50 odstotkov več piče in prav toliko več časa od namenskih hibridnih piščancev, da dosežejo težo dveh kilogramov. Tudi kupci piščančjega mesa bi se morali na novo vrsto navaditi, saj niso okrogli in tako mesnati na prsnem predelu, ki gre kupcem najbolj v slast, temveč bolj podolgovati in bolj koščeni. Pa še njihova jajca so nekaj odstotkov dražja.
Glede na ta dejstva ni presenečenje, da nova vrsta piščancev za zdaj nima uspeha na trgu. Po poročanju Spiegla so jih za vzrejo kupile le tri avstrijske farme, še rejci, ki prisegajo na organsko rejo, se jih izogibajo.
Nazaj ne gre, treba bo naprej
Genetiki skušajo sedaj razvoj zapeljati v novo smer s pomočjo tehnike, ki bi spol piščancev prepoznala še, ko je plod v jajcu. Tako bi bilo mogoče "moška" jajca sortirati še pred izvalitvijo in se izogniti pokolu ter kritikam. A tehniki skeniranja jajc ali hormonske analize oplojenega jajca so se za zdaj izkazale še za predrage in premalo natančne.
Poraja se vprašanje, zakaj se ne bi vrnili k osnovam, torej k vzreji piščancev in kokoši stare sorte. Nekateri nemški vzreditelji so poskušali, a že obupujejo. Kokoši se med seboj tepejo, raje kot da bi valila nova jajca, želijo sedeti na njih, veliko je hrupa ... Tako kot v starih časih, pa še precej višje stroške z veterinarji in klavnicami imajo.
