Škof RKC Franjo Komarica, ki vodi škofijo Banja Luka v Republiki srbski je vsel slehernega obiskovalca, ki zaide v banjaluško stolnico. Ta je ena od redkih katoliških svetišč, ki je na tem območju preživela vojno v Bosni in Hercegovini (BiH) med letoma 1992 in 1995. "Cerkev so leta 1995, potem ko so iz Banja Luke pregnali še zadnje katolike, nameravali razstreliti. Tako mi je povedal srbski general," je za časnik Spiegel povedal škof Komarica. Ravno on je zaslužen za njeno ohranitev, saj je kljub vztrajnim grožnjam srbskih vojaških sil in umorom številnih katoliških duhovnikov ves čas vojne vztrajal v cerkvi in jo varoval dobesedno s svojim življenjem.
Komarica je eden tistih dostojanstvenikov RKC, ki že 18 let goreče oznanjujejo eksodus, ki so mu izpostavljeni katoliki v BiH. Še leta 1990 je v državi živelo 820.000 katolikov, danes po podatkih sarajevskega kardinala Vinka Puljića le še 460.000. Samo iz Sarajeva se je v zadnjih dveh letih izselilo 500 katoliških družin.
|
Čez deset let bom vodil rezervat upokojencev. Franko Komarica |
|
Škofova statistika je zgovorna: "V moji škofiji je 14 župnij z okoli 5.800 Hrvati. pred vojno jih je bilo 73.000. V celotni Republiki Srbski je od nekdanjih 220.000 katolikov ostalo le še 13.000. Pa še ti so večinoma starejši od 60 let. V desetih letih bom imel rezervat upokojencev."
|
Bosna je norišnica, v katere prihodnost noben ne verjame. Tako naj bi Komarici dejal visoki predstavnik OZN v BiH. |
|
Toda kot opozarja Komarica, niso samo Srbi tisti, ki blokirajo vrnitev Hrvatov na svoje domove: "Večkrat sem se s problemom obrnil na predstavnike OZN v Bosni, a brez uspeha. Eden od njih mi je dejal, da je Bosna norišnica, v katere prihodnost nihče ne verjame. Ljudje na visokih pozicijah so mi dali večkrat vedeti, da so v Bih le zaradi osebnega bogatenja."
"Še med vojno mi je eden od predstavnikov Bruslja povedal: Ne zanimate nas ne vi, gospod škod, ne Bosna. Vi ste kvečjemu hlev za naše konje," obuja neprijetne spomine škof Komarica, ki je v spominu kot poštenega sogovornika ohranil le nekdanjega nizozemskega zunanjega ministra Hansa Van der Broeka. Ta nekdanji posrednik za Bosno mu je leta 1998 pred petimi pričami dejal: "Oprostite mi gospod škof, da sem zaradi nezaslišane nevednosti sprejemal nezaslišane odločitve. Miloševiću sem dal zeleno luč za začetek vojne v Bosni."
