Pravzaprav Barack Obama na torkovih volitvah za predsednika ZDA uradno še ni bil izvoljen za prvega moža najmogočnejše države na svetu, ampak bodo o tem 15. decembra odločili elektorji oziroma volilni možje. Ti bi lahko teoretično za predsednika ZDA izvolili verjetnega prihodnjega podpredsednika Josepha Bidna, a kaj takega se v ameriški zgodovini še ni pripetilo. Obama bo skoraj zagotovo prejel podporo elektorjev, saj jih ima po neuradnih izidih volitev na svoji strani vsaj 349, medtem ko jih je za izvolitev potrebnih 270.
Elektorski zbor |
V primeru skoraj neverjetnega scenarija, da elektorji nobenemu od kandidatov ne bi namenili potrebne večinske podpore, bi predsednika izvolil zvezni predstavniški dom. Če elektorji ne bi določili novega podpredsednika, bi to namesto njih storil zvezni senat. |
Prihodnji ameriški predsednik bo v Washingtonu kmalu namestil pisarno, kjer bodo usklajevali dejavnosti za sestavo nove vlade, vključno s preoblikovanjem predvolilnih obljub v zakonske predloge.
Zmagoviti illinojski senator je na neki način že prevzel predsedniško funkcijo, saj bo po poročanju ameriških medijev povabljen na izredni vrh držav G20 o finančni krizi v Washingtonu 15. novembra. V četrtek bo tako kot trenutni predsednik George Bush prejel skupno poročilo ameriških tajnih služb o notranjih in zunanjih varnostnih zadevah. Še aktualna prva dama ZDA Laura Bush pa je na razgovor in ogled Bele hiše povabila njegovo soprogo Michelle Obama , kamor se bo družina črnskega senatorja tudi preselila.
Vrste za volitve, vrste za časnike
|
Potem ko so mnogi Američani čakali ure, da so lahko na volitvah oddali svoj glas, so čakali še
pred kioski s posebnimi izdajami časopisov o prelomnih volitvah. Mnogi so ostali praznih rok.
Razprodani so bili Washington Post, New York Times, Chicago Tribune in ostali. Chicago Tribune,
časnik iz Obamovega rojstnega mesta, je natisnil dodatnih 200.000 izvodov, New York Times 50.000,
Washington Post 150.000 in USA Today 500.000 izvodov. STA
|
Obama se bo takoj po prevzemu predsedniške funkcije moral spopasti s številnimi izzivi. ZDA grozi ekonomska recesija, brezposelnost se je povzpela na 6,1 odstotka, država se je zapletla v konflikt v Iraku in Afganistanu. Kot da to ne bi bilo dovolj, je ravno v sredo ruski predsednik Dmitrij Medvedjev napovedal, da bo Rusija v enklavi Kaliningrad namestila rakete kratkega dosega, s čimer bo "nevtralizirala" ameriški načrt o postavitvi protiraketnega ščita v Vzhodni Evropi. Bodoči predsednik se teh izzivov očitno dobro zaveda, saj je med nagovorom množice v Chicagu po objavi volilnih izidov dejal: "Vemo, da so izzivi, ki jih prinaša prihodnost, največji v našem življenju: dve vojni, ogrožen planet in najhujša finančna kriza v zadnjem stoletju."
Najverjetnejši kandidati za funkcije v administraciji
To so imena vidnih osebnosti iz ameriškega javnega življenja, ki jih ameriški mediji omenjajo
kot najresnejše kandidate za "ministre" v administraciji Baracka Obame:
Finance
– nekdanji prvi mož Zveznih rezerv
Paul Volcker,
– nekdanja finančna ministra
Robert Rubin in
Lawrence Summer,
–
Timoty Geithner, vodja Zveznih rezerv v New Yorku.
Zunanje zadeve
– nekdanji predsedniški kandidat
John Kerry,
– nekdanji veleposlanik pri OZN
Richard Holbrooke,
– republikanska senatorja
Chuck Hagel in
Richard Lugar.
Obrambne zadeve
– trenutni obrambni minister
Robert Gates
– nekdanji državni sekretar
Collin Powell, ki je že izjavil, da za to nima interesa,
– senator
Jack Reed,
– upokojeni general
Wesley Clark,
– republikanski senator
Richard Lugar.
– Susan Rice.
Pravosodje
– nekdanji pravosodni minister
Eric Holder,
– profesorica prava na Harvardu
Cass Sunstein.
Okoljske zadeve (agencija EPA)
– odvetnik za okoljske primere in nečak
Johna Kennedyja,
Robert Kennedy.