Drama v Južni Koreji: Predsednik državljane nagovoril še drugič

Predsednik Yoon Suk Yeol je pozno zvečer po lokalnem času presenetil z nagovorom državljanov, v katerem je razglasil vojno stanje. Odločitev je sprejel, da bi iz države odstranili sile, ki podpirajo Severno Korejo, in zaščitili liberalno ustavno ureditev. Druge možnosti naj ne bi imel. V Južni Koreji je bilo vojno stanje zadnjič razglašeno leta 1979 po umoru takratnega diktatorja Park Chung Heeja. 

Njegovo odločitev so takoj obsodili tako opozicijski poslanci kot poslanci vladajoče stranke, ki ji predsednik pripada. Poslanci so kljub temu, da so jim poskušali preprečiti vstop v parlament, vanj prišli in s 190 glasovi za potrdili resolucijo, s katero so razveljavili predsednikov razglas. Poslanec največje opozicijske stranke Lee Seong-yoon je za BBC povedal, da je moral preplezati 1,5 metra visoko ograjo, da je lahko prišel v parlament. Policija mu ni dovolila vstopa niti po tem, ko je izkazal svojo identiteto. 

Po glasovanju parlamenta je vojska sporočila, da je samo predsednik tisti, ki lahko prekliče vojno stanje in kar nekaj časa je bilo treba čakati na predsednikovo sporočilo, da bo spoštoval voljo parlamenta. V skladu z zakonodajo mora vlada odpraviti vojno stanje, če to na glasovanju zahteva večina poslancev. Yoon Suk Yeolje napovedal, da bo to storil takoj, ko se bo zbralo minimalno potrebno število članov vlade. 

Parlamentu označil za zatočišče kriminalcev

Yoon Suk Yeol je največji opozicijski stranki Demokratski stranki očital, da je ohromila vladanje z ustavnimi obtožbami, posebnimi preiskavami in zaščito svojega voditelja pred sodiščem, namesto da bi upoštevala dobrobit ljudi. V nagovoru je dejal, da je parlament postal zatočišče za kriminalce, leglo poslanske diktature, ki si prizadeva ohromiti sodni sistem ter zrušiti liberalno demokratično ureditev.

Opozicijskim poslancem je očital, da so zmanjšali sredstva na vseh proračunskih postavkah, bistvenih za temeljne funkcije države, kot sta boj proti kaznivim dejanjem, povezanim s prepovedanimi drogami, in ohranjanje javne varnosti (...) in s tem državo spremenili v oazo za mamila in pahnili v kaos na področju javne varnosti.

Profimedia

Yoon je opozicijo, ki ima večino v 300-članskem parlamentu, označil za protidržavne sile, ki nameravajo strmoglaviti režim, svojo odločitev pa za neizogibno. "Z odstranitvijo protidržavnih sil bom čim prej vzpostavil normalno stanje v državi," je zatrdil.

Prepovedali vse politične dejavnosti

Po uvedbi vojnega stanja so v državi prepovedali vse politične dejavnosti. "Vse politične dejavnosti, vključno z dejavnostmi parlamenta, lokalnih svetov, političnih strank in političnih združenj, pa tudi zborovanja in demonstracije, so strogo prepovedane," je pojasnil poveljnik Park An-su in dodal, da so vsi mediji in publikacije pod nadzorom poveljstva za vojno stanje. Zdravstvenemu osebju so naročili, da se mora v 48 urah vrniti na delo. 

Vojno stanje običajno pomeni, da v izrednih razmerah, ko civilne oblasti ne morejo delovati, oblast prevzame vojska. V tem času so lahko določene civilne pravice ukinjene. Vojno stanje je teoretično začasno, vendar se lahko nadaljuje za nedoločen čas. 

Profimedia

Pred parlamentom se je kmalu po uvedbi vojnega stanja zbrala množica ljudi, ki se je tudi spopadla s policijo. Ta je okrepila prisotnost pred parlamentom, na njem pa je pristalo več helikopterjev, je poročala južnokorejska tiskovna agencija Yonhap.

ZDA so v odzivu na dogajanje izrazile zaskrbljenost in dodale, da si želijo rešitev krize, ki bo sledila vladavini prava. London je sporočil, da pozorno spremlja razmere v Seulu in Britance pozval, naj se izogibajo tamkajšnjim političnim demonstracijam. Tudi kitajsko veleposlaništvo v Seulu je svoje državljane opozorilo, naj bodo previdni.

Sooča se z več obtožbami

Yoon Suk Yeol je na volitvah leta 2022 zmagal v tesni bitki z Leejem Jae-myungom, in sicer le za 0,7-odstotne točke. Predsednik se sooča z nizkimi ocenami podpore. Zakone, ki jih je želel uveljaviti, je opozicija uspešno odbila. Neuspešen je bil tudi njegov poskus predlaganega proračuna, saj je opozicija izsilila več rezov.

Poleg tega nad njim visijo obtožbe na račun njegove žene. Predsednikova žena je vpletena v več korupcijskih škandalov, zato želi opozicija uvesti posebno preiskavo proti njej. Opozicija namerava vložiti več obtožb proti članom vlade, predvsem zoper vodjo vladne revizijske agencije, ker niso izpeljali preiskave.  

dezurni@styria-media.si