Jean-Clauda Junckerja je na glasovanju v Strasbourgu podprlo 422 poslancev Evropskega parlamenta (EP), proti jih je bilo 250. Juncker je tako dobil prepričjivo podporo, za izvolitev bi namreč zadostovalo že 376 glasov. Vseh poslancev je 751. Glasovanje je bilo tajno, nekaj poslancev, med njimi Ivo Vajgl (Alde/DeSUS), pa se je odločilo glasovati javno.
"Juncker je izbira ljudi"
Evropski parlament (EP) je tokrat prvič resnično volil predsednika Evropske komisije (EK) in ne le potrjeval že prej sprejete odločitve voditeljev držav članic Evropske unije EU."V EP smo imeli prvič priložnost, da predsednika komisije izvolimo na demokratičen način, na podlagi rezultatov evropskih volitev. Kandidata nam niso vsilile evropske vlade; Juncker je bil izbira ljudi. To je pomembno sporočilo. Evropa mora spet postati razumljiva svojim državljanom," je povedala poslanka Tanja Fajon (S&D/SD)..
Nekdanji luksemburški premier Jean-Claude Juncker je bil vodilni kandidat Evropske ljudske stranke (ELS), ki je na evropskih volitvah maja zbrala največ glasov. Konec junija ga je kot kandidata za predsednika komisije podprlo 26 voditeljev evropskih držav, dva sta bila proti.
Slovenija še brez svojega kandidata
Novi predsednik bo voditelje držav EU pozval, da predlagajo svoje kandidate za komisarje. EK bo petletni mandat začela 1. novembra. "Vesela bom, če bo v komisarski ekipi pod vodstvom Junckerja primeren resor dobila tudi Slovenija. Skrbi me, ker se v naši državi še nismo lotili resne razprave o kandidatu ali kandidatki za komisarja. Potrebujemo čim širše politično soglasje za močno osebnost, ki bo v prihodnji Evropski komisiji delovala na področju, ki bo v strateškem interesu naše države," pravi Fajonova.
Obljublja manj birokracije
Juncker je poslancem obljubil, da bo bolj socialno ozaveščen, manj birokratski ter bo Evropi z naložbami in reindustrializacijo zagotovil rast, konkurenčnost in delovna mesta. Na prvem mestu prioritet je izpostavil rast, zaposlovanje in delovna mesta. A kot je poudaril, si konkurenčnosti ne zagotoviš, če se odrečeš socialni varnosti in blaginji. Kot nujno vidi tudi reindustrializacijo Evrope - njegov cilj je, da bi industrija znova predstavljala vsaj 20 odstotkov BDP. Glede širitve je napovedal, da se do leta 2019 EU ne bo pridružila nobena nova članica, glede skupne zunanje politike pa, da mora postati močnejša.
