Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je danes na sodišču v Saipanu na ameriškem ozemlju Severnih Marianskih otokov priznal krivdo za sodelovanje v zaroti za širjenje zaupnih informacij o obrambi ZDA, v skladu z dogovorom z ministrstvom za pravosodje ZDA po katerem mu ne bo treba v ameriški zapor, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Sporazum o priznanju krivde je aktivistu, ki so ga skoraj 14 let preganjali zaradi objave več sto tisoč zaupnih ameriških dokumentov, omogočil, da se iz izgnanstva vrne v rojstno Avstralijo, poročajo tuje tiskovne agencije. V Canberri bo predvidoma pristal pred poldnevom po srednjeevropskem času.
52-letni Assange je na Severne Marianske otoke prispel iz Velike Britanije, kjer je bil zadnjih pet let zaprt in se je boril proti izročitvi v ZDA potem, ko je pred tem dosegel dogovor s pravosodnim ministrstvom ZDA, da mu ne bo treba v ameriški zapor. V ponedeljek so nepričakovano sporočili dogovor, s katerim so ZDA pristale, da bodo v zameno za priznanje krivde, opustile pregon svetovno znanega aktivista in novinarja.
Avstralec je tako danes na sodišču v kraju Saipan v zahodnem Pacifiku sprejel obsodbo na pet let in dva meseca zapora, pri čemer se mu je upošteval enak čas, ki ga je preživel v zaporu v Združenem kraljestvu. Otočje je bilo izbrano, ker naj Assange ne bi želel v celinski del ZDA, hkrati pa je to ozemlje še najbližje Avstraliji. Ameriško pravosodno ministrstvo je nato pojasnilo, da se Assange v ZDA lahko odslej vrne samo z dovoljenjem oblasti.
Assangeova žena Stella je za britanski BBC dejala, da bo postal svoboden človek in se je zahvalila podpornikom, ki so se zavzemali za njegovo izpustitev, poroča AFP. "Do zadnjih 24 ur nismo bili prepričani, da se je to res zgodilo," je povedala za radio BBC in dodala, da je preprosto navdušena.
Zadnjih pet let v strogo varovanem zaporu
WikiLeaks je s pomočjo pripadnice ameriške vojske Chelsea Manning leta 2010 objavil množico dokumentov o ameriških vojnah v Iraku in Afganistanu. Assange je takrat postal junak borcev za svobodo govora in mednarodno prepoznavna oseba, ZDA pa so proti njemu sprožile pregon.
Zadnjih pet let je prebil v strogo varovanem zaporu Belmarsh na obrobju Londona, pred tem pa je sedem let preživel v izgnanstvu na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, dokler mu niso odvzeli azila in ga aprila 2019 zaprli.
Ameriški predsednik Joe Biden ni komentiral aktualnih postopkov. Politični analitiki v ZDA so sicer mnenja, da je bila odločitev za dogovor z Assangeom pametna politična poteza v smislu pomiritve leve volilne baze, ki se ne strinja s politiko Bidnove vlado glede podpore Izraelu v času vojne v Gazi.
Dogajanja ni komentiral niti njegov izzivalec na novembrskih predsedniških volitvah Donald Trump, ki je v preteklosti dejal, da ima rad Wikileaks, platformo. Kljub domnevni naklonjenosti Trump Assangeu ni pomagal, saj je Avstralcu do danes grozil dosmrtni zapor v primeru izročitve v ZDA. Nekdanji podpredsednik Mike Pence je medtem na omrežju X zapisal, da je dogovor o priznanju krivde sramota za vse, ki služijo v oboroženih silah ZDA.
Dogovor z državo , za" Volk sit , koza cela "! Toliko o neodvisnosti sodstev .
Julian Assange bi moral dobiti Nobelovo nagrado za mir, ampak člani norveške komisije nimajo toliko jajc, da bi mu jo dodelili!
Vse vlade so pokvarjene do amena.Če bi ljudje videli kaj se vse počne,ne bi šli na nobene volitve,pa tudi marsikdo v vladi ne bi mirno spal