Julian Assange na svobodi

Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je dosegel dogovor s pravosodnim ministrstvom ZDA, po katerem se bo izognil zaporni kazni in se lahko vrnil v Avstralijo. Glede na sodne dokumente je priznal krivdo za zaroto za širjenje zaupnih informacij o nacionalni obrambi ZDA. Na sodišču na Severnih Marianskih otokih je v sredo predvidena obravnava.

Assange je bil zadnjih pet let v britanskem zaporu in se je boril proti izročitvi v ZDA, v sredo zjutraj po lokalnem času pa naj bi uredil formalnosti pred ameriško zvezno sodnico Ramono Manglono na Severnih Marianskih otokih, ameriškem ozemlju v Tihem oceanu.

Prav tam so bili vloženi v ponedeljek objavljeni sodni dokumenti, ki razkrivajo Assangeov dogovor o priznanju krivde. Sodnica naj bi mu izrekla 62 mesecev zaporne kazni, pri čemer naj bi se mu upošteval čas, ki ga je prebil v britanskem zaporu. To pomeni, da se lahko takoj vrne v rodno Avstralijo, kamor naj bi se podal takoj po zaključku obravnave.

Epa

52-letni Assange je že v ponedeljek zvečer na letalu, ki je poletelo z letališča Stansted, zapustil Veliko Britanijo. V jutranjih urah je imel predviden postanek na Tajskem, kjer naj bi letalo pred nadaljevanjem poti dotočilo gorivo.

Tako njegova soproga Stella, ki je bila na čelu kampanje za njegovo izpustitev, kot mati in oče, so se že objavili izjave, v katerih se zahvaljujejo podpornikom. "Številni so uporabili situacijo mojega sina za svoje lastne agende, tako da sem hvaležna tistim nevidnim, prizadevnim ljudem, ki so na prvo mesto postavljali njegovo dobrobit," je sporočila njegova mati Christine Assange.

Avstralski premier Anthony Albanese je javil, da so uporabili številne kanale, da bi zagotovili Assangeovo osvoboditev. "Za avstralske interese smo si prizadevali prek vseh ustreznih kanalov, da bi prispevali k pozitivnemu zaključku, in to sem počel od zgodnjega obdobja svojega vodenja vlade," je sporočil Albanese, ki je premier od leta 2022.

Instagram

Kot je dodal, bo več povedal, ko bodo sodni postopki zaključeni. Zagotovil je tudi, da država Assangeu nudi konzularno pomoč. "Ne glede na to, kaj si ljudje mislijo o njegovih dejavnostih, od njegovega nadaljnjega zaprtja nihče ne pridobi nič in hočemo, da se vrne domov v Avstralijo," je še dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Borba proti izročitvi ZDA

Ameriške obtožbe proti Assangu izhajajo iz ene največjih objav tajnih podatkov v ameriški zgodovini v času vlade predsednika Baracka Obame.

Pravosodno ministrstvo ZDA ga obtožuje, da je od leta 2009 skupaj z vojakinjo Chelseo Manning s pomočjo spletne strani WikiLeaks zarotniško razkril več deset tisoč zaupnih poročil o vojni v Afganistanu, več sto tisoč poročil o vojni v Iraku in več sto tisoč poročil State Departmenta poročil o zapornikih v Guantanamu.

WikiLeaks je objavil tudi elektronska sporočila demokratske stranke, s čimer naj bi pomagal predsedniški kampanji Donalda Trumpa leta 2016, poroča NBC.

Profimedia

Assange je bil zadnjih pet let zaprt v strogo varovanem zaporu Belmarsh na obrobju Londona, pred tem pa je sedem let preživel v izgnanstvu na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, dokler mu niso odvzeli azila in ga aprila 2019 zaprli.

Že več kot desetletje se bori proti izročitvi ZDA, marca pa je višje sodišče v Londonu dovolilo celovito obravnavo njegove pritožbe.

Chelsea Manning je bila leta 2013 obsojena na 35 let zapora v vojaškem zaporu, vendar ji je Obama v zadnjih dneh svojega predsednikovanja leta 2017 kazen spremenil v tisto, kar je že odslužila.