Predlog britanskega premierja Borisa Johnsona, da bi šli Britanci 12. decembra na predčasne parlamentarne volitve, je bil s 438 glasovi za in 20 proti potrjen. prestal prvo oviro v poslanski zbornici. Zakonodaja o predčasnih parlamentarnih volitvah bo zdaj šla v lordsko zbornico, kjer naj bi o tem glasovali v sredo. Kot ocenjujejo poznavalci, naj bi bil novi britanski premier, če se v lordski zbornici ne bo zgodilo nič nepričakovanega, znan v petek, 13. decembra.
Podpredsednik parlamenta je pred tem zavrnil razpravo o predlogu opozicije, da bi starostno mejo za volilno pravico znižali na 16 let in da bi pravico glasovanja dobili tudi državljani Evropske unije, čeprav je imel podporo več strank. To je sicer že četrti premierjev poskus za razpis predčasnih volitev, odkar je poleti prevzel položaj. Nazadnje so predlog za razpis volitev 12. decembra zavrnili v ponedeljek, ko predlog ni prejel potrebne dvotretjinske večine.
"Samo ena pot je, da se ob tej neizprosni parlamentarni obstrukciji izvede brexit," je povedal Johnson. "Treba je osvežiti ta parlament in dati ljudem izbiro," je poudaril. Kritičen je bil tudi do glavne opozicijske laburistične stranke, ki ji je očital, da želi zgolj zavlačevati. "Brexita ne želijo ne 31. oktobra, ne 31. novembra, ne 31. januarja," je dejal.
Vodja laburistov Jeremy Corbyn je v odzivu povedal, da njegova stranka "podpira volitve, ker se želimo znebiti te lahkomiselne in destruktivne konservativne vlade". Poudaril je, da je "čas za pravo spremembo". Povedal je, da so laburisti pripravljeni na volitve, ne glede na to, za kateri datum predčasnih volitev se bo poslanska zbornica odločila.
EU tudi uradno potrdila še tretjo preložitev brexita
EU je uradno potrdila prožno preložitev brexita do 31. januarja prihodnje leto. To je že tretja preložitev izstopa Združenega kraljestva iz unije, ki je bil sprva predviden 29. marca. Glede na pestro in nepredvidljivo dogajanje na Otoku se zdi trenutno povsem mogoče, da ne bo zadnja. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk jim je svetoval, naj dobro izkoristijo ta čas.
Prožna preložitev pomeni, da lahko Združeno kraljestvo izstopi tudi pred 31. januarjem, če britanski parlament ločitveni sporazum potrdi prej. Glede na to, ali bi v Westminstru sporazum potrdili novembra, decembra ali januarja, bi torej ločitveni sporazum začel veljati 1. decembra, 1. januarja ali 1. februarja.
Cilj teh preložitev je zagotoviti urejen izstop, torej brexit na podlagi sporazuma, ki ureja tri prednostna ločitvena vprašanja - državljanske pravice, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku, ter opredeljuje prehodno obdobje, ki bo trajalo najmanj do konca leta 2020, mogoče pa ga je podaljšati še za največ dve leti. V tem času naj bi se EU in Združeno kraljestvo dogovorila o sporazumu o prihodnjih odnosih.
Članice ob potrditvi prožne preložitve poudarjajo, da tega dodatnega obdobja ni mogoče izkoristiti za ponovno odpiranje ločitvenega sporazuma ali začetek pogajanj o prihodnjih odnosih ter da mora biti vsaka enostranska zaveza ali izjava Združenega kraljestva skladna z ločitvenim sporazumom.
Izpostavljajo tudi dolžnost Britanije, da kot članica EU predlaga kandidata za evropskega komisarja. Če bo torej Združeno kraljestvo v času začetka dela nove Evropske komisije, ki se trenutno pričakuje 1. decembra, še vedno član unije, bodo morali predlagati komisarskega kandidata.
