O dogajanju v državi je med drugim najprej poročala vladajoča stranka Nacionalna liga za demokracijo (NLD), nato pa je prevzem oblasti preko svoje televizije potrdila tudi vojska. Kot je sporočila, voditelj države začasno postaja nekdanji general Myint Swe. Dejanska oblast je sicer rokah vrhovnega poveljnika vojske Min Aung Hlainga, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Vojska je poleg Aung San Suu Kyi in predsednika Wina Myinta aretirala tudi druge politične voditelje in ministre na dan, ko bi se moral na ustanovi seji sestati nov državni parlament. Za zdaj še ni jasno, kakšna usoda čaka novoizvoljene poslance.
Ljudi pozvala, naj ne sprejmejo udara
Aung San Suu Kyi je še pred prijetjem glede na izjave svoje stranke ljudi pozvala, naj zavrnejo udar. "Pozivam ljudi, naj ne sprejmejo tega, naj se odzovejo in protestirajo proti temu udaru vojske," je sporočila glede na izjavo, ki jo je na uradni strani na Facebooku objavila NLD.
Po aretacijah je mjanmarska vojska prevzela nadzor nad komunikacijami v državi, ki so zelo omejene, zaprtih je več omrežij mobilne telefonije, poročajo pa tudi o motnjah na internetu. Na ulicah prestolnice Naypyitaw in največjega mesta Yangon patruljira vojska.
Povod za udar novembrske volitve
Napetosti med vojsko, ki je državo vodila skoraj pol stoletja, in civilno vlado so se v zadnjem času razplamtele zaradi domnevnih prevar na novembrskih volitvah. Volitve je zlahka dobila NLD, česar vojska ne priznava. Vojaški vrh je že prejšnji teden zagrozil s prevzemom oblasti, dokler se ne uredijo volilne nepravilnosti.
Novembrske volitve so bile šele druge demokratične volitve, odkar se je v Mjanmaru leta 2011 končalo 49 let vojaške diktature. Vojska je nemudoma po volitvah začela govoriti o prevarah in približno desetih milijonih ponarejenih glasovnicah ter zahtevala vpogled v volilne sezname.
Tretji vojaški udar po neodvisnosti
Mjanmar je po neodvisnosti od Velike Britanije leta 1948 prvi vojaški udar doživel leta 1962 in potem drugega leta 1988. Dobitnica Nobelove nagrade za mir Aung San Suu Kyi je bila po drugem vojaškem udaru 20 let zaprta in si je v svetu pridobila status demokratične ikone.
V zadnjih letih je njeno vodenje zaznamovalo ravnanje s pripadniki muslimanske manjšine Rohingya, ki so se leta 2017 zaradi vojaškega posredovanja v velikem številu zatekli v Bangladeš. Suu Kyijeva je bila tarča mednarodnih kritik, da ni storila ničesar, da bi ustavila nasilna dejanja vojske, ki so sledila napadom na policijske postaje v zvezni državi Rakhine.
Ostre obsodbe iz sveta
Tako predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen kot predsednik Evropskega sveta Charles Michel in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell so prek Twitterja ostro obsodili vojaški udar in pozvali k izpustitvi vseh priprtih.
V luči spora glede veljavnosti volitev v državi so se zavzeli tudi za spoštovanje izida volitev, ki so potekale novembra lani. "Ponovno mora biti vzpostavljena legitimna civilna vlada, v skladu z državno ustavo in novembrskimi volitvami," je zapisala von der Leynova. "Prebivalci Mjanmara hočejo demokracijo. EU jim stoji ob strani," pa je sporočil Borrell.
Prevzem oblasti in aretacije, ki da ogrožajo dosedanji napredek na področju demokratičnih sprememb v državi, je najostreje obsodil tudi nemški zunanji minister Heiko Maas. Vojaško vodstvo je v izjavi pozval k izpustitvi prijetih, odpravi izrednih razmer, dopustitvi ponovnega delovanja demokratičnih institucij in priznanju izida volitev.
Tudi francoska vlada je vojaške voditelje v Mjanmaru pozvala, naj spoštujejo rezultate lanskih volitev. Pariz podrobno spremlja dogajanje v državi in se o odzivu usklajuje s partnerji, zlasti znotraj Združenih narodov, je še dodal tiskovni predstavnik vlade Gabriel Attal.
Vojsko pozvali, naj se drži demokratičnih norm
"ZDA nasprotujejo vsakršnemu poskusu spreminjanja rezultatov zadnjih volitev ali oviranja demokratične tranzicije v Mjanmaru in bodo ukrepale proti odgovornim, če ne odstopijo od teh dejanj," pa je v sporočilu zapisala tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je poleg tega pozval mjanmarsko vojsko, naj izpusti vse vladne predstavnike in družbenopolitične voditelje ter spoštuje voljo ljudi, ki so jo ti izrazili na volitvah 8. novembra lani. Washington je tako kot številne države že pred nekaj dnevi pozval vojsko, naj se drži demokratičnih norm, potem ko je vrhovni poveljnik Min Aung Hlaing zagrozil z ukinitvijo ustave.
Udar in nezakonito priprtje civilnih voditeljev, vključno z Aung San Suu Kyi, je obsodil tudi britanski premier Boris Johnson. "Voljo ljudi je treba spoštovati, civilne voditelje pa izpustiti," je tvitnil.
Švedska, Norveška in Danska so prek zunanjih ministrstev prav tako obsodile vojaški udar in pozvale k izpustitvi prijetih voditeljev.
K spoštovanju vladavine prava, reševanju sporov prek ustreznih mehanizmov in izpustitvi vse priprtih je mjanmarsko vojsko pozvala tudi Avstralija. Japonska se je poleg tega na vojsko obrnila s pozivom k ponovni vzpostavitvi demokracije. Podobno so podporo ohranitvi demokratičnih procesov izrazili v Indiji.
Obsodbam se je pridružila tudi Turčija, ki je poudarila, da "nasprotuje kakršnimkoli udarom in vojaškim intervencijam". Turško zunanje ministrstvo je v izjavi pozvalo k izpustitvi prijetih in dodalo, da se mora novo izvoljeni parlament čim prej sestati. Upajo še, da razmere ne bodo poslabšale položaja muslimanske manjšine Rohingov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Peking je medtem strani v Mjanmaru pozval k razrešitvi razlik. "Kitajska je prijateljska soseda Mjanmara in upa, da bodo različne strani ustrezno razrešile razlike v skladu z ustavnim in pravnim okvirjem za zaščito politične in družbene stabilnosti," je po poročanju AFP sporočil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva.
