Iskanje resnice zaradi 800 trupel otrok pod katoliškim domom

Število otroških trupel pod katoliškim domom v mestu Tuam ni znano, preiskovalci ocenjujejo, da jih je okrog 800. V javnosti so vse glasnejše zahteve, da se zadevi pride do dna. Med tistimi, ki to zahtevajo, je tudi Peter Mulryan, katerega mama je bila neporočena, v domu v Tuamu je preživela štiri leta in v tem času rodila hčerko Marian, za katero so se izgubile vse sledi.

V pogovoru za Reuters je Peter Mulryan, sicer oče sedmih otrok, izpostavil, da si želi zvedeti, kaj se je zgodilo z njegovo mlajšo sestro in - v kolikor je njeno truplo pod omenjenim nekdanjim katoliškim domom - pripraviti dostojen pokop za njene posmrtne ostanke.

Stopnja umrljivosti otrok v cerkvenih institucijah na Irskem je izredno visoka, oblasti ocenjujejo, da bodo našle še nove množične grobnice otrok.

EPA

Otroci, odvrženi kot smeti

V preteklosti je stroga katoliška morala nosečnost pred sklenitvijo zakonske zveze dojemala za sramotno, takšne ženske so družine in ostala družba izločile. Mama Petra Mulryana Delia je bila ena izmed 35 tisoč irskih žensk, ki je bivala v katoliških domovih za mame in otroke, kjer so se otroci v 20. stoletju rojevali v strogi tajnosti.

Cerkev in stigma, povezana z neporočenimi mamami, je bila tako močna, da je bilo okrutno ravnanje z ženskami in njihovimi otroki tabu tema več desetletij. Njihovo trpljenje je ostalo neslišno.

Dom v Tuamu je deloval od leta 1925 do 1961, vodile so ga nune reda Bon Secours, ki ne dajejo odgovorov na številna vprašanja, zakaj so trupla novorojenčkov in otrok v rovih pod stavbo. Poudarjajo le, da so vse podatke o delovanju doma predale lokalnim oblastem, ko je bil dom leta 1961 zaprt.

Na stotine trupel in njihove žalostne zgodbe bi najverjetneje ostale za vedno pokopane, če ne bi lokalna zgodovinarka in preiskovalka Catherine Corless vztrajala pri brskanju po mračni preteklosti doma. "Čutim, da moram to storiti zaradi njih. Pravici mora biti zadoščeno," je po odkritju povedala za agencijo Reuters. "Ti otroci so bili ovrženi kot smeti samo zato, ker niso bili spočeti v zakonski skupnosti."

Na podlagi njenih pritiskov so oblasti leta 2014 sprožile uradno preiskavo, ki je pripeljala do odkritja množične grobnice pod domom.

EPA

Prisilno delo tudi za otroke

Nosečnice so običajno v takšnem katoliškem domu prebile leto dni, po rojstvu otroka so mamam slednjega odvzeli. Mame so poslali naprej. Številne so bile zaprte v tako imenovanih "magdalenskih pralnicah", kjer so morale opravljati dela, brez da bi za to prejele plačilo.

Nekatere njihove otroke so posvojili, nekateri so ostali v katoliških sirotišnicah. Eden takšnih je bil tudi Peter Mulryan, ki je na svoji koži občutil maltretiranje in poniževanje katoliškega doma, ki je otroke izkoriščal kot delovno silo. "Bili smo nihče. Nihče nas ni spoštoval, nihče nas ni imel rad," je povedal za agencijo Reuters, pri čemer je dodal, da o svoji zgodbi ni rad govoril.

Ko je odrastel, je našel svojo mamo, ki je do smrti živela in delala v eni izmed magdalenskih pralnic. Ko se mu je rodila prva hčerka, ji je odnesel pokazati dojenčka. Babica jo je privila k sebi, a sinu pri tem ni povedala, da je tudi sama nekoč rodila hčerko

Po odkritju trupel pod domom v Tuamu se je oglasil tudi irski premier Enda Kenny, ki je poudaril, da Tuam ni le grobišče, pač pa da je to tudi družbena in kulturna grobnica. V nedeljski pridigi v cerkvi v Tuamu je tamkajšnji nadškof Michael Neary rekel, da je zgrožen in užaloščen zaradi trpljenja otrok in njihovih mater.

Svojci žrtev s tem niso zadovoljni. "Je to opravičilo ženskam in otrokom? Ni!" je poudarila Anna Corrigan, ki je odrasla v prepričanju, da je edini otrok v družini. Nedavno je izvedela, da je njena mama rodila dva otroka pred tem, in sicer ravno v domu v Tuamu.

dezurni@zurnal24.si