Irak na pragu ljudske vstaje?

Iraški premier Nuri al Maliki je v pristaniško mesto Basra na jugu Iraka poslal okoli 15 tisoč vojakov, ki naj bi omejili kaos in naraščajoči kriminal, ki sta to mesto zavzela po odhodu britanske vojske decembra lani. Pravi razlog za vojaški angažma pa je verjetno strah iraške vlade, ki jo obvladujejo zmerni šiiti, da bi prevladujoči vpliv v Basri pridobila tako imenovana Mahdijeva vojska, to je oboroženo krilo skrajnega šiitskega klerika Moktade Al Sadra.

Po poročilih iz Basre naj bi iraška vojska že zavzela vse pomembnejše točke v mestu. Priče navajajo, da so slišale streljanje in več eksplozij; v bolnišnice naj bi prepeljali več ranjencev.

O spopadih med iraško vojsko in Mahdijevo vojsko poročajo tudi iz Bagdada in še nekaterih manjših mest. Borci Mahdijeve vojske naj bi tudi prevzeli nadzor nad večino distriktov mesta Kut na jugu Iraka. Enote ameriške vojske in njenih zaveznikov se zaenkrat še niso vpletle v spopade, so pa v stanju pripravljenosti, če bi iraška vojska rabila podporo. Najnovejši izbruh nasilja naj bi terjal 12 smrtnih žrtev.

Relativnemu zatišju v južnih predelih Iraka v zadnjih letih je botrovala predvsem religiozna struktura tamkajšnjega prebivalstva. Tam živijo skoraj izključno šiitski muslimani, torej tisti del Iračanov, ki se mu je po padcu režima Sadama Huseina poleg Kurdov najbolj izboljšal strateški položaj. Vendar so v zadnjem času med šiiti zaostrila mnenja o prihodnosti postsadamovega Iraka. Na eni strani so privrženci skrajnega klerika Moktade al Sadra, ki zahtevajo takojšen umik Američanov iz države, njim nasproti so zmernejši šiiti, ki prevladujejo v iraškem parlamentu in vladi. Slednji uživajo tudi podporo ajatole Ali al Sistanija, ki ima najvišji položaj v iraški šiitski duhovščini.