Evropski parlament bo danes na drugi dan plenarnega zasedanja v Strasbourgu po pričakovanjih prižgal zeleno luč pristopu Hrvaške območju z evrom z novim letom 2023.
Evropska komisija je v začetku junija objavila konvergenčno poročilo za leto 2022, v katerem je dokončno ocenila, da Hrvaška izpolnjuje kriterije za prevzem evra z letom 2023, medtem ko jih druge neevrske članice – Bolgarija, Romunija, Češka, Poljska, Madžarska in Švedska – izpolnjujejo le delno. Voditelji EU pa so konec junija potrdili priporočilo Sveta EU o vstopu Hrvaške v območje z evrom.
Dvajseta država evroobmočja
Hrvaška bo s tem postala dvajseta država, ki se bo pridružila evroobmočju. Sprememba uradne valute tako prihaja šest mesecev pred praznovanjem desete obletnice članstva v EU, saj država izpolnjuje združljivost nacionalne zakonodaje z evropsko z zagotavljanjem neodvisnosti centralne banke, stabilnosti cen (sorazmerno nizka inflacija na ravni, ki je podobna evrskemu območju) in deviznih tečajev, fiskalne stabilnosti (primanjkljaj, ki ne presega 3 % BDP) in trajno konvergenco (razmeroma nizke dolgoročne obrestne mere).
"Hrvaška je pripravljena na območje z evrom," je takrat na vrhu voditeljev držav članic EU dejal hrvaški premier Andrej Plenković in poudaril, kako dobro je skupna evropska valuta že uveljavljena v hrvaškem gospodarstvu.
"Sedemdeset odstotkov turistov, ki prihajajo na Hrvaško, prihaja iz držav evroobmočja, naša trgovinska menjava z državami evroobmočja znaša dve tretjini," je pojasnil Plenković.
Od 5. septembra letos bo v četrti največji slovenski trgovinski in gospodarski partnerici ter najpomembnejši turistični destinaciji za Slovence obvezno dvojno označevanje cen. Cene izdelkov bodo označene v kunah kot evrih, dvojno označevanje pa bo veljalo tudi za celo leto 2023.
Večji izziv na Hrvaškem je zmanjšana javnomnenjska podpora prevzemu skupne valute. Evropska komisija je v prvi polovici junija objavila svojo letno raziskavo, ki kaže, da se je na Hrvaškem naklonjenost prevzemu evra v zadnjem letu precej zmanjšala, saj je prevzemu evra naklonjenih 55 odstotkov vprašanih, kar je sedem odstotkov manj kot pred letom dni. Delež tistih, ki so uvedbi evra nenaklonjeni, je medtem narasel za šest odstotnih točk na 42 odstotkov. Tako kot drugje po Evropi je tudi na Hrvaškem inflacija zelo visoka, med ljudmi pa je zaznati strah pred dodatnimi cenovnimi podražitvami.
V Strasbourgu še o novem aktu o digitalnih storitvah in trgih ter opredelitve jedrske energije in plina
V evropskem parlamentu bo danes potekalo še končno glasovanje o novem aktu o digitalnih storitvah in aktu o digitalnih trgih, pomembnih digitalnih predpisih, ki zavezujejo spletna podjetja, da zaščitijo uporabnike pred nezakonitimi vsebinami, povečajo odgovornost in omejijo tržno moč tehnoloških velikanov. Potekala bo tudi razprava o načrtih Evropske komisije glede opredelitve jedrske energije in plina kot prehodne zelene dejavnosti v okviru taksonomije, sistema EU za označevanje trajnostnih naložb in dejavnosti, ki je pomemben vodnik za vlagatelje v okoljske in socialne naložbe. Glasovanje bo na vrsti v sredo.
E moji ustašoti, ker vas mi ne mormo zajebat, vas bo Uršula z €, pol ste ga šele najebal!! In privoščim vam iz vsega srca vaš prevzem €!🤣🤣🤣