Pozitivno oceno Hrvaški glede izpolnjevanja tehničnih pogojev za vstop v schengen je odhajajoča komisija predsednika Jean-Clauda Junckerja danes v Strasbourgu objavila po zasedanju kolegija komisarjev v obliki sporočila. V njem države članice komisija poziva, naj ga "obravnavajo s ciljem integracije Hrvaške v schengensko območje".
Končno odločitev o tem, ali lahko država vstopi v schengen, namreč sprejmejo članice EU, in to s soglasjem. Po neuradnih napovedih zelene luči za vstop Hrvaške v schengen ni pričakovati v bližnji prihodnosti. Skeptičnih naj bi bilo več članic, med njimi Slovenija, Nizozemska, Nemčija in Francija.
Kot v današnji oceni ugotavlja komisija, je Hrvaška sprejela vse potrebne ukrepe, s katerimi je izpolnila pogoje za polno izvajanje schengenskih pravil in standardov, med drugim za učinkovito upravljanje zunanje schengenske meje. Pri tem poudarja, da si bo morala Hrvaška še naprej dosledno prizadevati za izvajanje vseh tekočih ukrepov, zlasti na področju upravljanja zunanje meje, da bi zagotovila izpolnjevanje teh pogojev tudi v prihodnje.
Komisija je v sporočilu tudi potrdila, da Hrvaška še naprej izpolnjuje zaveze iz pristopnih pogajanj, povezane s schengenskim pravnim redom, na področju sodstva in spoštovanja temeljnih pravic.
Evropska komisija je oceno sprejela na podlagi rezultatov postopka ocenjevanja o izpolnjevanju meril schengenskega pravnega reda, ki se je začel leta 2016.
Medtem ko je komisija že pred tem pozitivno ocenila in potrdila polno izvajanje schengenskih pravil na področju varstva podatkov, policijskega sodelovanja, skupne vizumske politike, schengenskega informacijskega sistema (SIS), orožja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, pa današnje sporočilo potrjuje, da je Hrvaška sprejela vse potrebne ukrepe tudi za izpolnitev pogojev za izvajanje schengenskih pravil pri upravljanju zunanje meje. "Hrvaška si bo morala še naprej prizadevati za zagotavljanje doslednega izvajanja vseh tekočih ukrepov na tem področju", je poudarila komisija.
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je, spomnila, da je to poročilo le eden od korakov za vstop v schengen. Ocenila je, da je pred morebitno širitvijo schengna treba zagotoviti, da bo deloval v celoti in popolno. Med drugim je izpostavila tudi dejstvo, da schengensko območje, kakršnega poznamo danes, ne deluje v celoti. "Še vedno imamo šest schengenskih držav - Norveška, Švedska, Danska, Nemčija, Avstrija in Francija-, ki ohranjajo mejne preglede znotraj schengenskega območja, vključno na meji med Avstrijo in Slovenijo," je opozorila.
Bulčeva meni, da bi morala končna ocena upoštevati tudi napredek, ki ga je treba doseči na področju migracijske politike, varovanja zunanjih meja, vladavine prava in dobrososedskih odnosov.
Šarec: Komisija je sprejela politično odločitev
Po Šarčevi oceni čakajo Hrvaško še številne aktivnosti, da bo tudi sposobna zagotoviti trajno učinkovito upravljanje zunanjih meja EU in tako v celoti izpolniti zahtevane tehnične kriterije.
"Mi smo že povedali, da če bo odločitev politična, potem bo tudi Slovenija ravnala politično in tako, kot je v interesu Slovenije," je Šarec ponovil v Cankarjevem domu ob robu podelitve nagrad slovenska gazela. Iz tega, kar zdaj vemo, je razvidno, da se je komisija kljub pripombam odločila, da bo na koncu mandata dala to na dnevni red, kar se nam zdi sporno, je še povedal premier. Glede na to, da se te stvari delajo na daljši rok, bi bilo primerneje, da bi se s tem ukvarjala nova komisija, je dodal. Ampak tako so se odločili, je še povedal.
Kasneje je premier v izjavi za novinarje v Cankarjevem domu glede izpolnjevanja tehničnih kriterijev povedal, da "nas to malo skrbi". "To, da smo letos imeli že 12.000 nezakonitih migrantov, ki smo jih potem vrnili na Hrvaško, pomeni, da od nekje prihajajo in da je meja med BiH in Hrvaško prepustna. In zato ne vem, če se bo to z morebitnim vstopom v schengen kar čez noč spremenilo," je poudaril.
Zelena luč še ne pomeni vstopa
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Sandi Čurin je poudaril, da gre za vmesni korak v procesu vključevanja države v schengenski prostor. "O sprejemu neke države v schengensko območje odločajo članice s soglasjem, kdaj bo to na mizi ministrov držav članic, pa je vprašanje vsakokratnega predsedstva Svetu EU."
"V vsakem primeru strokovna odločitev še sledi, evalvacija Hrvaške še ni zaključena. V tem primeru je današnje sporočilo izključno namenjeno podpori Hrvaški v prizadevanjih za vstop v schengensko območje in apeliranju, da se podviza v vseh korakih pri izpolnjevanju vseh standardov in pogojev," je dejal.
Na vprašanje, kakšni bodo nadaljnji koraki Slovenije, je državni sekretar na notranjem ministrstvu odgovoril, da "ne gre toliko za vprašanje slovenskih korakov v odnosu do Hrvaške, temveč gre za vprašanje stališča EU in celotnega procesa zaključka evalvacije". Dodal je, da je smiselno počakati na zaključek evalvacije in obravnavo na enem od zasedanj ministrov.
"Gre za sporočilo Evropske komisije, ki nima nobenega izvedbenega akta. V postopkih, ko Evropska komisija poda neko soglasje, temu vedno sledijo izvedbeni akti, ki so predmet obravnave na Svetu EU. Gre za vmesni korak s sporočilom Evropske komisije, ki pa nima nobenih pravnih posledic," je še poudaril.
Različni odzivi na odločitev
Na novo izvoljeni predsednik Dejan Židan.
Poslanec SD in predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Matjaž Nemec je prav tako ocenil, da Evropska komisija daje vtis, da se "odloča politično, ne pa po merilih in standardih, ki so se uporabljali v preteklosti". "Vključuje se država članica, ki bi potencialno lahko imela izjemne težave, ker nima dorečenih meja s svojimi sosedi. Anomalija bi bila v tem, da bi imeli schengensko mejo, ki bi bila nedorečena."
Poslanec NSi Jožef Horvat je medtem to, da odhajajoča komisija pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja tako pomembno odločitev sprejema ob koncu svojega mandata, označil za nekoliko nenavadno. Natančno se ve, katerim tehničnim pogojem mora Hrvaška zadostiti, če želi vstopiti v schengensko območje. Če bo ta odločitev površna, bo schengenski režim dokončno padel, je pa že močno spodkopan z nadzorom na notranjih mejah, je poudaril v odzivu na odločitev komisije. Glede nadaljnjega ukrepanja Slovenije je poudaril, da NSi ni "na strani tistih, ki bi postavljali neke ultimate".
"Z izsiljevanjem ne bo Slovenija dosegla nič"
Blokiranje hrvaškega vstopa v schengensko območje je za neproduktivno označil poslanec Levice Matej T. Vatovec. "Smo najbrž edini, ki podpiramo, da bi Hrvaška čim prej vstopila v schengensko območje, da vsaj na tak način se znebimo teh meja, ki v bistvu Istro režejo na dvoje. Ki tudi na obmejnih območjih ob Kolpi pomenijo nek resen poseg v sobivanje ljudi, ki je daljše od obstoja naše države," je povedal.
"Upamo, da bo to tudi premik naprej k temu, da bo življenje na mejnem območju lažje in da bo sledila odprava panelnih ograj in žic, ki se tam nahajajo," je pred odločitvijo Evropske komisije še povedal Vatovec.
Plenković: "Odločitev je velik evropski uspeh Hrvaške"
"Delali smo predano in tiho, kar je najpomembneje, dosegli smo rezultat," je še izjavil Plenković. Dodal je, da je Hrvaška v tehničnem smislu dobila objektivno potrditev pristojne institucije, da je pripravljena za članstvo v schengnu. Sledila bo razprava o članstvu Hrvaške v območju schengna na schengenskem odboru, nadaljevale pa se bodo tudi hrvaške dejavnosti na ravni stikov med državami članicami. Po njegovem mnenju "ni realno", da bi Hrvaška vstopila v schengen v prvi polovici prihodnjega leta.
Glede morebitne slovenske blokade je dejal, da ima Hrvaška drugačen položaj, kot ga je imela v času pristopnih pogajanj z EU, a da nobena blokada "ni dobrodošla". Hrvaška si prizadeva za ločitev vstopa v schengen od dvostranskega vprašanja meje s Slovenije ter da je v dialogu med Zagrebom in Ljubljano treba iskati rešitev, ki bo v obojestransko zadovoljstvo. Ponovil je, da si Hrvaška prizadeva za izboljšanje odnosov s Slovenijo na vseh ravneh.
Kako izpolnjujejo pogoje, če imajo luknjasto meje dva krat bolj kot je Švicarski sir?!
Šarec bo enostavno danes razumel razliko med globalno pomembnim in tam nekim politikom lokalnega pomena. Osnovna razlika je delati se pametnega in biti pameten.
Zadnje čase lahko Šarec marsikaj obžaluje. Tudi lepo Natašo in Jerco, ki že enajsto leto študira geografijo.