Aleš Perme je bil lani kot prostovoljec en mesec na Haitiju. Tja je prišel februarja, približno en mesec po potresu. Da je država pred jutrišnjo obletnico še vedno v razsulu, ga, kot pravi, ne preseneča.
"Ko smo se vozili iz Dominikanske republike proti Haitiju, sem vprašal, ali smo že na potresnem območju, tako je bilo vse skupaj videti. Izkazalo se je, da tam pač tako živijo," pripoveduje Perme. Tam je pač drugače, razlaga in dodaja: "To je bila Dominikanska republika. Ko smo prišli v prestolnico Haitija Port-au-Prince, pa je bilo vse zravnano z zemljo." Pravi, da mu je bilo jasno, da bo obnova trajala zelo dolgo.
Kaos z organizacijo
"Veliko je bilo prostovoljcev, ki so iz tujine prišli pomagat, vendar jim združeni narodi niso dali zalog, da bi jih razdeljevali. Odrinjene so bile tudi manjše humanitarne organizacije," pravi Perme.
"Veliko ljudi je tja prišlo fizično delat v organizaciji drugih. Mi smo tja prišli sami, s svojim denarjem in svojo opremo, sami smo se organizirali. Na koncu smo pomagali tako domačinom kot tujcem, ki so prišli pomagat, pa so ostali frustrirani, saj jih velike organizacije niso spustile zraven," težave pri pomoči na Haitiju razlaga Perme.
Presenetil ga je optimizem
"Kar me je v Haitiju mesec dni po potresu presenetilo, je bil optimizem – življenje teče dalje," pravi Perme. Dodaja, da so po drugi strani otrpnili ob vsakem nenavadnem dogodku, kot je bobnenje ob preletu letala. "Kasneje so mi razložili, da je ob potresu zelo bobnelo in so jih taki dogodki spomnili na katastrofo," pravi Perme.
Aleš PermeLani smo ugotavljali, da bi bilo prestolnico, ki je že tako slabo načrtovana, verjetno bolje kar zgraditi iz nič na drugi lokaciji.
V spominu mu je ostala zgodba, ko je mati stala pred ruševinami in mimoidoče prosila, naj ji pomagajo izkopati otroka. Slišala ga je, da je še živ in kliče na pomoč. "Domačin je prišel do nje in ji ponudil, da ji pomaga otroka izkopati za 500 ameriških dolarjev. Ko je rekla, da nima denarja, se je obrnil in odšel," razlaga Perme. "Kako torej, si bomo pomagali ali ne? Težava je, da v Haitiju obstaja veliko različnih interesov," dodaja.
Na Haitiju so bili Združeni narodi že leta pred potresom, država pa je za ZDA problematična zaradi trgovine z drogami, še pove Perme.
V Haitiju eno leto po potresu deluje kar 10 tisoč različnih nevladnih organizacij. "Te neprestano delujejo mimo državnih organov, ki organizirajo razdeljevanje pomoči, donatorji ne usklajujejo svojih dejanj in se ne posvetujejo dovolj z ljudmi na Haitiju," je nedavno sporočila ena od humanitarnih skupin.
Očiščenih je bilo komaj pet odstotkov vseh ruševin. Brez domov je še vedno milijon ljudi, kolera pa je zahtevala že več kot 3.600 življenj.
