V ZDA potekajo politični prepiri okrog podaljšanja veljavnosti nižje subvencionirane obrestne mere za študentska posojila. Leta 2007 so obrestno mero znižali na 3,4 odstotka, vendar le začasno, tako da bo s 1. julijem skočila na 6,8 odstotka, kar za povprečnega študenta pomeni na leto skoraj tri tisoč dolarjev dodatnih stroškov.
Predstavniški dom kongresa je pod republikanskim vodstvom aprila sprejel ustrezen predlog zakona, vendar pa bi šest milijard dolarjev na leto, kolikor se za nižjo obrestno mero plača iz proračuna, vzeli iz zdravstvene reforme predsednika Baracka Obame. Za demokrate v senatu je to nesprejemljivo; predlagajo, da se denar najde z zapiranjem davčnih lukenj za premožne Američane.
Do nekakšnega dogovora bo na koncu verjetno prišlo, ker so letos volitve, vendar nekdanji minister za šolstvo v administraciji Ronalda Reagana Robert Bennet opozarja, da to sploh ni težava. Po njegovem mnenju bi morala vlada prenehati subvencionirati študentska posojila za srednji razred. Morda bi jih ohranili le za revnejše Američane, dodaja, saj tovrstne subvencije univerzam in drugim izobraževalnim ustanovam višjih stopenj dajejo potuho, da krepko višajo šolnine.
14
ogledov
Grozi balon študentskih posojil
Problem s šolskimi posojili bo postal podobno nevaren, kot je bil problem nepremičninskega balona, ki je s pokom skoraj pokopal svetovno ekonomijo. Vrednost študentskih posojil danes znaša več kot tisoč milijard dolarjev.
kaj ni bolje narediti free verzijo šolanja ,kot pa to imenovati posojila?? Sej tako al tako politiki dobiček države uspešno privatizirajo...