Svet
57 ogledov

Grčija: bo proevropskim silam le uspelo sestaviti vlado?

grčija bankomat Reuters
Na parlamentarnih volitvah v Grčiji so, kot kažejo delni izidi, večino vendarle dobile proevropsko usmerjene stranke.

V vodstvu je konservativna Nova demokracija z 29,5 odstotka glasov, ki lahko računa še na bonus 50 sedežev v 300-članskem parlamentu, tako da bi imela skupaj s socialisti dovolj glasov za oblikovanje vlade.

V Grčiji namreč stranka, ki zmaga na volitvah, dobi še bonus 50 sedežev v parlamentu. Socialistična stranka Pasok, ki prav tako podpira sprejete mednarodne zaveze Grčije, naj bi dobila okoli 12 odstotkov glasov.

"Zmaga za vso Evropo"

Vodja Nove demokracije Antonis Samaras je vse proevropske stranke že pozval k oblikovanju vlade narodne enotnosti. "Izgubiti ne smemo niti minute," je poudaril.

Dejal je še, da so Grki danes sporočili, da želijo ostati povezani z Evropo. "To je zmaga za vso Evropo," je dejal množici zbranih novinarjev v Atenah.

Skrajno leva stranka Siriza, ki zavrača varčevalne ukrepe in zaveze, ki jih je sprejela Grčija v zameno za mednarodno finančno pomoč, je glede na delne izide zbrala okoli 27 odstotkov glasov.

Vodja Sirize Aleksis Cipras je že priznal poraz in čestital Samarasu ter mu dejal, da Grčija zdaj nujno potrebuje vlado.

Vodja socialistov Evangelos Venizelos pa je predlagal oblikovanje "vlade narodne soodgovornosti", češ da bi bilo to v skladu s tistim, kar so danes na volitvah izrazili Grki. Kot je dejal, bi morale biti v vladi tudi druge stranke levice, poleg Pasoka še Demokratična levica in Siriza. "Nobene odločitve ni moč sprejeti brez te narodne enotnosti," je dejal.

V parlament naj bi se tudi tokrat, tako kot na volitvah maja, uvrstilo sedem strank, med njimi tudi skrajno desna Zlata zora. 6. maja sicer nobeni stranki ni uspelo zbrati dovolj glasov za oblikovanje vlade, tako da so morali Grki danes vnovič na volišča.

Pogajanja o oblikovanju vladne koalicije med Novo demokracijo in Pasokom naj bi se začela že v ponedeljek.

Zažgali volilno skrinjico, našli granati

Grčija je mednarodno pomoč prvič dobila leta 2020 in sicer v višini 110 milijard evrov, letos pa še 130 milijard evrov, poleg tega so ji zasebni upniki odpisali 107 milijard evrov dolga.

V zameno za pomoč so bile Atene prisiljene sprejeti stroge varčevalne ukrepe, ki jim najbolj ostro nasprotuje stranka Siriza. Da si bo prizadeval za omehčanje pogojev, je že pred volitvami napovedal tudi vodja Nove demokracije Samaras.

Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je danes nakazal, da obstaja nekaj prostora za dogovor, v smislu podaljšanja časa, ki ga ima Grčija na voljo, da zniža primanjkljaj.

Iz Grčije so danes poročali tudi o incidentih. Na enem od volišč Atenah so zažgali volilno skrinjico, pred zasebno medijsko družbo Skai TV, ki podpira varčevalne ukrepe, pa so našli granati.

Komentarjev 4
  • e213b2535978aaf6e413f72233bf2dc07a5a81a8 17:42 17.junij 2012.

    Mislim,da lahko mirne duše pozabimo na tiste par cekinov,ki smo jih šenkali grškim lenuhom in udeležencem nacionalnega športa goljufanje države.Naj gredo po svoji poti,pa naj probajo sami uredit zadeve s svojimi cekini,kar pa bo misija nemogoče,in tako je tudi prav za ostale v EU!!

  • Janko Kotnik 14:14 17.junij 2012.

    nikoli jih nismo niti dali

  • mirko 12:02 17.junij 2012.

    Kje je sedaj pametni Križanič, ki je v času svojega ministrovanja izjavil, da je Slovenija z nakupom Grških obveznic naredila zelo dober posel. Sedaj se je pa skril pred očmi javnosti, da ga ne bi kdo vprašal o tem dobrem ...prikaži večm poslu. Ne morem razumet, kako lahko taki strokovnjaki na ekonomskem področju, ki se kitijo ne vem s kakimi nazivi vse, tako brcnejo v temo. Očitno so si razni nazivi kot so: magister, doktor,... v obratnem sorazmerju z zdravo kmečko logiko.