Ameriška vojaška letala so v petek, soboto in nedeljo večkrat bombardirala položaje sil skrajne Islamske države (IS) na severu Iraka v okolici kurdske prestolnice Erbil. Tiskovne agencije poročajo, da so si prebivalci Erbila oddahnili, ker so se Američani le odločili ukrepati. Za razliko od leta 2003, ko so ZDA začele vojno v Iraku, so ameriška letala na iraškem nebu tokrat dobrodošla novica za večino Iračanov, še posebej Kurdov in manjšin, pa tudi za vlado v Bagdadu, ki se sicer na novo oblikuje po zadnjih volitvah.
Ameriški predsednik Barack Obama je v soboto poudaril, da je ciljne zračne napade ameriške vojske odobril, da bi iraškem silam omogočili rešitev teh ljudi. Kot je poudaril, ZDA "ne morejo in ne smejo posredovati ob vsaki krizi po svetu". "A ko pride do situacije, kot je ta (...) ZDA ne morejo pogledati stran. Nismo takšni. Smo Američani. Mi ukrepamo. Mi vodimo," je dejal.
Begunci stradali in umirali od žeje
ZDA so po začetku napadov na skrajneže začele na goro Sindžar odmetavati prve pakete z vodo in hrano, da bi omogočili preživetje pripadnikom manjšin, ki so se tja zatekli v begu pred džihadisti. "Na tisoče, morda desettisoče iraških moških, žensk in otrok, ki so se zatekli v gore, strada in umira od žeje. Hrana in voda, ki smo jim ju dostavili, jim bo pomagala preživeti," je v soboto dejal Obama.
Na težko situacijo jazidov - več tisoč let stare verske manjšine, katere pripadnike IS smatra za "častilce hudiča" - je v soboto sicer opozorila njihova poslanka Vian Dakil. "Imamo še dan ali dva, da pomagamo tem ljudem," je posvarila, nato naj bi začeli ljudje na gori Sindžar množično umirati.
V nedeljo so pakete z vodo in hrano, opremljene s padali, na območje odvrgla tudi britanska vojaška letala. Na poti na območje naj bi bila tudi britanska letala s pitno vodo, šotori, nepremočljivimi ponjavami in solarnimi svetilkami, s katerimi je moč napolniti mobilne telefone. Humanitarno pomoč je napovedala tudi Francija.
Nekaterim uspelo zapustiti goro
Združeni narodi so v soboto ocenili, da naj bi se na goro Sindžar pred nasiljem zateklo med 15.000 in 55.000 jazidov. Več kot 380.000 Iračanov pa je pred sunitskimi skrajneži pobegnilo v iraško avtonomno pokrajino Kurdistan. Tja je pribežalo tudi okoli 230.000 ljudi iz Sirije, tako da je tam že okoli 600.000 beguncev.
V nedeljo je sicer med 20.000 in 30.000 ljudem uspelo varno zapustiti goro Sindžar. Po navedbah predstavnika oblasti iraške avtonomne pokrajine Kurdistan so pobegnili v Sirijo, kurdske sile pa so jih nato pospremile nazaj v Irak.
V Irak je medtem v nedeljo prispel francoski zunanji minister Laurent Fabius. V Bagdadu je pozval k oblikovanju širše vlade narodne enotnosti, ki bi bila sposobna boja proti terorizmu. Kasneje je obiskal tudi kurdsko mesto Erbil. Na programu ima srečanje z iraškim kolegom Hošjarjem Zebarijem in vodjo iraških Kurdov Masudom Barzanijem. Fabuis naj bi med drugim nadzoroval dostavo humanitarne pomoči v odročna območja.
