Francija migrantov ne spusti naprej

Razmere ne le ob meji, ampak tudi drugod po Italiji postajajo vse bolj kaotične, potem ko je Francija poostrila mejni nadzor, da bi migrantom preprečila pot naprej v Evropo.

Kakih 200 migrantov se je zato v soboto s plakati "Ne gremo nazaj, hočemo čez" protestno posedlo ob mejnem prehodu. Posredovali so italijanski policisti v opremi, sicer namenjeni boju z izgredniki, in jih pregnali nazaj v bližnjo Ventimiglio, ki je od meje oddaljena pet kilometrov. Skupina kakih 50 moških se nikakor ni želela umakniti in je policistom pobegnila ter se skrila.

Zasedli železniško postajo

Italijanske oblasti so med drugim tudi zaprle prostor za migrante pri glavni železniški postaji v Milanu, kjer že več noči spi na stotine prišlekov iz Somalije, Eritreje, Slonokoščene obale in Sudana. Tam čakajo na priložnost, da bi odšli proti bogatejšemu severu Evrope. Kot razlog za zaprtje so oblasti navedle neustrezne higienske razmere in zdravstveno tveganje.

Zaprli meje

Potem ko je italijansko-francosko mejo dnevno prečkalo na stotine migrantov, ki so jih pred tem rešili z ladij v Sredozemskem morju, je Francija okrepila nadzor na meji in od četrtka je meja zanje zaprta. Mejni nadzor je prav tako okrepila Avstrija, ki te dni gosti konferenco vplivne skupine Bilderberg, piše nemški Deutsche Welle. Že pred tem je Nemčija konec maja pred vrhom skupine G7, ki je potekal minuli teden v bavarskem kraju Elmau, v skladu z zakonikom o schengenskih mejah začasno znova uvedla kontrole na svojih kopenskih, zračnih in morskih mejah.

Vse to je sprožilo pravi kaos v Italiji, ne le ob mejah, ampak tudi v Rimu in drugih mestih, kjer so migranti med drugim preplavili železniške in avtobusne postaje.

Renzi grozi

Obenem se krepi pritisk na vlado premierja Mattea Renzija, ki ji opozicija očita, da se ni sposobna učinkovito spopasti z valom beguncev. Kritike prihajajo z vseh strani - s strani skrajne desnice, med drugim iz stranke Severna liga, iz populističnega opozicijskega gibanja Pet zvezd, pa tudi s strani vse več regionalnih in mestnih oblasti.

Renzi je sicer v danes objavljenem intervjuju za dnevnik Corriere della Sera zagrozil, da bo Italija, če ji ne bodo druge evropske države izdatneje priskočile na pomoč pri soočanju z navalom migrantov, izvedla načrt B, ki pa bo škodoval Evropi. Kot je opozoril, krize z migranti ne gre podcenjevati, "odgovori Evrope pa doslej niso bili zadostni".

Potem ko je Evropska komisija konec maja predlagala, da bi si države članice EU porazdelile skupno 24.000 beguncev iz Sirije in Eritreje, ki so se zatekli v Italijo, je Renzi v intervjuju ocenil, da "bi bila preselitev 24.000 ljudi skorajda provokacija". V Rimu upajo, da bo vrh EU 25. junija naredil korak dlje.

Italija med drugim zahteva spremembo obstoječih pravi EU, ki določajo, da mora prišlek za azil zaprositi v tisti državi članici, v katero je najprej vstopil. Gre za t.i. dublinsko uredbo, ki je že dolgo tarča kritik, saj glavno breme skrbi za begunce nalaga sredozemskim državam, kot sta Italija in Grčija, kamor prihaja glavnina migrantov. "V Evropi moramo spremeniti načelo, ki ga določa Dublin II," je bil za časnik jasen Renzi.

Vztrajal je še, da je trenutni politični kaos v Libiji, ki tihotapcem ljudi omogoča, da s tamkajšnjih obal proti Evropi pošiljajo številna plovila, "odgovornost Evrope", in sicer zaradi posredovanja zveze Nato pred štirimi leti, ki je upornikom pomagalo strmoglaviti libijskega diktatorja Moamerja Gadafija.

Renzi bo o tem med drugim govoril z voditeljema Velike Britanije in Francije, ki prihodnji teden prihajata v Milano, pa tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel in predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, je napovedal po poročanju AFP.