Curiosity je velik kot majhen avtomobil in tehta 2,4 tone. Nasa je za priprave na misijo porabila deset let in 2,5 milijarde dolarjev. Rover bo pristal v najglobljem kraterju Marsa Gale, kjer bo iskal morebitno prisotnost sestavin, potrebnih za življenje.
Opremljen je z orodji za jemanje in analizo vzorcev, poganja pa ga električni generator na plutonij, ki mu zagotavlja življenjsko dobo 14 let. Nasa sicer predvideva, da bo misija trajala eno marsovsko leto, kar je 22 mesecev na Zemlji.
Najtežji del - pristanek
Pristanek, ki je predviden za ponedeljek ob 7.31 po srednjeevropskem času, bo zagotovo najtežji del. Za zadnja dva majhna roverja Spirit in Opportunity je Nasa leta 2004 uporabila pristanek z zračnimi blazinami, ko sta se oba roverja malce odbijala po površini planeta. Radovednež je za kaj takšnega pretežak.
Laboratorij je opremljen s toplotno zaščito in padanje na Mars bodo upočasnili padala in rakete, predvsem pa poseben lebdeči žerjav, ki potuje skupaj z roverjem. Ta bo s pomočjo raket lebdel nad površino in Curiosity spustil na tla po vrvi. Nato se bo odstranil in postal nov kup starega železja z Zemlje.
Nasa prepričana v uspeh
"Oče" projekta, inženir Adam Stelzner zagotavlja, da projekt morda deluje kot norost, vendar pa je najboljši način za pristanek in je prepričan, da bo uspel. Nasa sicer previdneje pravi, da obstaja 90 odstotkov možnosti za uspeh.
Za popravke v živo ne bo priložnosti, saj informacije z Marsa zaradi velike razdalje prihajajo z malce več kot 13-minutno zamudo. V primeru uspešnega pristanka se bo Curiosity počasi odpravil na delo.
Dokončnega odgovora še ne bo
Če bo kaj našel ali ne, za znanstvenike ne bo dokončen dokaz za možnost obstoja življenja na Marsu v preteklosti ali morda v prihodnosti. Še vedno bo preiskan le minimalni delček površine planeta.
Vendar pa bo misija Curiosity vplivala na prihodnje načrte. Nasa zaradi varčevanja za zdaj v proračunu nima novih misij na Mars in je morala črtati predvideni misiji za leto 2006 in 2008.
