Voditelji članic EU danes na desetem virtualnem zasedanju od izbruha pandemije razpravljajo o tem, kako pospešiti cepljenje proti novemu koronavirusu in kako se čim bolje pripraviti na nove različice virusa.
Farmacevti so se morali zagovarjati
Predstavniki farmacevtskih podjetij, ki so z EU sklenili dogovor o nakupu cepiv proti covidu-19 ,pa so v današnji razpravi s člani pristojnih odborov Evropskega parlamenta pojasnili, da do zamud pri dobavi prihaja zaradi težav v proizvodnji, ki je kompleksna. Zagotovili so, da bodo storili vse, da bi proizvodnjo okrepili.
Več poslancev je zanimalo, zakaj bo britansko-švedsko podjetje AstraZeneca EU v prvem četrtletju letošnjega leta dobavilo 60 odstotkov manj cepiva, kot je obljubila, ter zakaj pri drugih državah, tudi Združenem kraljestvu, ni tega zmanjšanja.
Izvršni direktor AstraZenece Pascal Soriot je izrazil obžalovanje, da njegovo podjetje EU ne more zagotoviti toliko cepiva, kot je napovedalo. "Delamo vse, kar lahko, da bi v prvem četrtletju EU dobavili 40 milijonov odmerkov cepiva," je poudaril.
Proizvodnja zahtevnejša
Zamude pri dobavi so po njegovih besedah zato, ker je proizvodnja zahtevnejša, kot se zdi. Pojasnil je, da je produktivnost v njihovih tovarnah nižja, kot so pričakovali. Poleg tega se razlikuje med posameznimi tovarnami. Nižja je med drugim v nekaterih tovarnah, ki proizvajajo cepivo za EU. Poudaril je sicer, da je večina cepiv, ki jih proizvedejo tovarne v uniji, tudi prejmejo članice EU. To velja tudi za tovarno na Nizozemskem, ki je bila sprva predvidena za proizvodnjo cepiva, namenjenega za Združeno kraljestvo.
Glede dobave Londonu je še pojasnil, da je njihovo cepivo že v začetku lanskega leta začela razvijati univerza v britanskem Oxfordu, s katero je AstraZeneca dogovor podpisala kasneje. Britanska vlada je že pred tem vložila veliko denarja v razvoj cepiva. Denar je namenila tudi za proizvodnjo na Otoku, pa tudi na Nizozemskem.
Kaj je povedal predstavnik Moderne?
Tudi izvršni direktor ameriške Moderne, ki prav tako že dobavlja cepivo uniji, Stephane Bancel je v odgovorih na vprašanja poslancev o počasnosti proizvodnje cepiv pojasnil, da gre pri tem za zapletene postopke. Običajno za pripravo obrata za proizvodnjo novega cepiva potrebujejo od tri do štiri leta, zdaj pa so jih pripravili v enem letu. Pred pandemijo v Evropi sploh niso imeli proizvodnega obrata, je povedal.
Dodal je, da se ob začetku proizvodnje novega cepiva pojavljajo tudi številne težave, od človeških napak do tehničnih težav. "Vsak dan, ko odpravljamo te težave, pa se pozna na proizvodnji, saj delamo ves čas," je dejal Bancel. Povedal je, da običajno najprej proizvedejo določeno količino cepiva in jo šele nato dostavljajo. Zaradi izrednih razmer pa je zdaj vsak odmerek odpremljen takoj, ko je proizveden. Zato se te težave v proizvodnji poznajo tudi pri količini dobavljenih odmerkov državi oziroma uniji.
"Prepričani smo, da bomo EU v letu 2021 dobavili 200 milijonov odmerkov,"
Podobno sta kasneje v razpravi menila tudi predstavnika francoskega farmacevtskega velikana Sanofi Thomas Triomphe in ameriškega podjetja Johnson & Johnson Paul Stoffels, ki je dejal, da je edini način za povečanje proizvodnje cepiv sodelovanje. "Prepričani smo, da bomo EU v letu 2021 dobavili 200 milijonov odmerkov," je povedal in dodal, da želijo okrepiti proizvodne zmogljivosti, kolikor se da. Cepivo tega podjetja je sicer od cepiv, ki še niso bila odobrena, najbližje temu, tako v ZDA kot v EU.
Da nimajo tehničnih težav in pomanjkanja znanja, pa je medtem zatrdila predstavnica ameriškega Pfizerja, ki je cepivo razvil skupaj z nemškim BioNTechom, Angela Hwang. Ena od težav pri proizvodnji cepiv pa je dobava sestavin za izdelavo cepiv. Zato se v Pfizerju zavzemajo za odprto svetovno trgovino, tako za sestavine kot za sama cepiva.
Pfizer: Količine, dobavljene EU, se povečujejo
Poudarila je, da ameriško podjetje vsem državam in organizacijam, s katerimi je sklenilo pogodba, cepivo dobavlja v skladu s predvidenimi časovnicami. Količine, dobavljene EU, se povečujejo, je dejala Hwangova. Glede razkritja pogodbe z EU pa je pojasnila, da je ne morejo v celoti razkriti, saj so nekateri podatki zaupni. Z Evropsko komisijo sicer pripravljajo objavo pogodbe, v kateri bodo ti podatki počrnjeni. Pfizer se sicer že vse od začetka razvoja cepiva zavzema za transparentnost, je poudarila.
Evroposlanec iz vrst Zelenih Bas Eickhout je bil po razpravi na Twitterju kritičen do podjetja AstraZeneca, češ da to razprave ni izkoristilo za pojasnitev svojih obljub v pogodbi z EU.
Vrh EU o pospešitvi cepljenj
Voditelji in voditeljice EU na današnjem virtualnem zasedanju, ki se ga udeležuje @JJansaSDS, razpravljajo tudi o tem, kako izboljšati mednarodno solidarnost in prihodnje mednarodno sodelovanje na področju zdravja. pic.twitter.com/0yWTV8hk2t
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 25, 2021
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki vodi zasedanje, je razpravo razdelil na pet temeljnih sklopov: pospešitev procesa cepljenja, tako odobritve kot proizvodnje in dobave cepiv, spoprijemanje z novimi različicami virusa, vprašanje omejitev in njihovega vpliva na notranji trg, potrdila o cepljenju in mednarodna solidarnost.
Voditelji naj bi danes v skupni izjavi ocenili, da epidemiološke razmere ostajajo resne in da so nove različice dodaten izziv, zato je treba ohraniti stroge omejitve in obenem okrepiti prizadevanja za dobavo cepiv. Izpostavili naj bi nujnost pospešitve procesa odobritve, proizvodnje in razdeljevanja cepiv ter cepljenja ter potrebo po krepitvi nadzora nad novimi različicami in zmogljivosti njihovega prepoznavanja.
Ostro nad podjetja, ki ne spoštujejo obveznosti
Od voditeljev se ob težavah pri dobavi cepiv, zlasti z britansko-švedskim podjetjem AstraZeneca, pričakuje tudi odločno sporočilo farmacevtskim podjetjem, da morajo zagotoviti predvidljivost proizvodnje cepiv in spoštovati pogodbene obveznosti. Ali bo AstraZeneca izpolnila obveznosti v drugem četrtletju tega leta, za zdaj ni znano. V Bruslju izpostavljajo, da so osredotočeni na to, da bi čim prej dobili čim več cepiv. Neuradno se z vrha poroča tudi o pozivih k ostrejšemu pristopu do podjetij, ki ne spoštujejo obveznosti, v okviru mehanizma za nadzor izvoza cepiv.
V povezavi z enostranskimi ukrepi na mejah je pričakovati znana sporočila, da je za zdaj sicer še treba omejevati nenujna potovanja, a ob upoštevanju načel sorazmernosti, nediskriminacije in posebnosti čezmejnih skupnosti, ter da je treba zagotoviti nemoten pretok blaga in storitev na notranjem trgu, tudi z uporabo zelenih pasov.
Potrdilo o cepljenju: Članice razdeljene
Odločitev o potrdilih o cepljenju v nezdravstvene namene se na tej točki ne pričakuje, je pa tudi to vprašanje razdelilo članice. Države z močno razvitim turizmom, na primer Grčija, želijo, da bi potrdilo o cepljenju olajšalo potovanja in s tem znova spodbudilo turizem. Nekatere druge države, med katerimi naj bi bili Nemčija in Francija, pa svarijo pred hitenjem in diskriminacijo.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz se je pred zasedanjem zavzel za skupno potrdilo o cepljenju oziroma nekakšen zeleni potni list na ravni EU, ki bi ga prejeli tudi tisti, ki so pravkar preboleli covid-19 ali pa so opravili testiranje na novi koronavirus.
V Evropski komisiji že ves čas izpostavljajo, da je treba potrdilo o cepljenju najprej doreči z zdravstvenega vidika, z razpravo o drugih vidikih pa da je treba počakati, saj manjka še nekaj ključnih informacij, na primer ni še jasno, ali cepljena oseba prenaša virus. Opozarjajo tudi, da je treba najprej cepiti več ljudi.
Med voditelji je po neuradnih informacijah zaznati vse več podpore digitalnemu potrdilu s skupnimi merili za dostop do članic in odpiranje družb, pri čemer se usklajuje merila glede cepljenja, negativnih testov in imunosti.
Pričakovati je tudi razpravo o goljufijah s cepivi
V Bruslju so že večkrat posvarili pred nepreverjenimi cepivi. Slišati je opozorila, da ta v najboljšem primeru ne delujejo, v najslabšem pa lahko tudi škodijo. Več članic naj bi poročalo o tem, da so z njimi vzpostavili stik razni trgovci in jim ponujali nepreverjena cepiva.
Voditelji naj bi se danes tudi zavezali h krepitvi odpornosti v prihodnje. Odpornost bo po napovedih ena ključnih tem med slovenskim predsedovanjem Svetu EU. Slovenija želi izvesti tudi neformalni vrh o odpornosti. Voditelji naj bi Evropsko komisijo danes pozvali, naj do junija letos pripravi poročilo o naukih pandemije. O tem naj bi se nato razpravljalo v drugi polovici leta.
dezurni@zurnal24.si
