Številni, če ne kar večina evropskih živalskih vrtov ne dosega začrtanih evropskih standardov oskrbe živali, razkriva poročilo evropske organizacije Born Free Foundation. Danes to poročilo predstavljajo tudi v evropskem parlamentu. "Na osnovi zadnjih odkritij trdimo, da lahko več evropskih državljanov šteje njihove vlade za odgovorne, ker ne izpolnjujejo zakonskih določil in ne zagotavljajo dobrega počutja živali," navajajo.
Od danes dostopna tudi ocena Slovenije
Člani organizacije so v sodelovanju z ENDCAP-om razmere v živalskih vrtovih preiskovali od lani in ugotovitve predstavili v poročilu z nazivom The EU Zoo Inquiry 2011. Gre za obsežne zapise, ki podrobno razčlenjujejo razmere v 21 članicah EU. Do zdaj je na spletu dostopnih 14 poročil, od včeraj tudi slovensko.
Splošna ocena: slabe razmere
Predstavnik Born Freeja Daniel Turner je ob predstavitvi rezultatov povedal, da so rezultati potrdili to, kar so domnevali 18 mesecev. "Živalski vrtovi ne izpolnjujejo nujnih ukrepov za ohranjanje bioraznolikosti in na milijone živali še vedno biva v zelo slabih pogojih. To je nesprejemljivo." Poudarja, da veliko držav nima niti prostorskih zmogljivosti za živali. V poročilih kritično obravnavajo vse živalske vrtove – in tudi slovenski niso nikakršna izjema.
Na vprašanja Slovenci niso odgovorili
V Sloveniji so pod drobnogled vzeli ZOO park Rožman, ZOO Ljubljana in Akvarij Terarij Maribor. V njih so našteli 269 vrst živali. Vsem trem so poslali vprašalnik, v katerem so želeli dobiti boljšo predstavo o standardu v njih, a niti en ni odgovoril na vprašanja. Zato so morali oceno opraviti na podlagi gradiva, ki ga predstavljajo javnosti, informacij s spleta (spletni mediji) in Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZE - European Association of Zoos and Aquaria). Na podlagi medijskih zapisov so izpostavili pobege živali in domnevno prenatrpanost enega prostora brez potrebne ograde z rdečevratkami Trachemys scripta v mariborskem živalskem vrtu. Omenjena vrsta se uvršča na listo IAS, ki sestavlja seznam invazivnih tujih vrst. "Ni znano, kdo je odgovoren za te živali, toda brez vidne meje za preprečitev pobega v naravno okolje je tveganje za interakcijo z drugimi živalmi ali ljudmi na visoki stopnji."
Premalo informacij in slaba varnost
V živalskih vrtovih pogrešajo boljše ukrepe za zaščito obiskovalcev ali zaposlenih, prav tako navodila in usmeritve za zagotavljanje zdravja v stiku z živalmi. Direktiva, ki jo je Slovenija v svoj pravni red implementirala leto dni po vstopu v EU, določa, da bi morali ZOO-ji zagotavljati, "promovirati izobraževanje javnosti", raziskovalci pa nikjer niso našli opredelitev, kako naj bi slovenski živalski vrtovi to uresničili v praksi. Samo v ZOO Ljubljana so našli več izobraževalnih dejavnosti v obliki delavnic, seminarjev ... Zmotilo jih je tudi pomanjkanje informacij v zvezi z živalskimi vrstami – kar 34 odstotkov vseh prostorov ni primerno opremljenih (torej ni table z napisom vrste živali in podrobnejšim opisom značilnosti te vrste). Tu je povprečje dvignil ZOO park Rožman (68 odstotkov), medtem ko se je najbolje odrezal Maribor (15 odstotkov).
Nizka ocena glede hrane in vode
V ZOO parku Rožman nekaterim živalim ne dajejo primerne hrane, kakovost vode pa je slaba. Za primer: bizona (tipa Vison bonasis) naj bi v sklopu "diete" hranili skoraj izključno s kruhom. Tudi glede ZOO Ljubljana se sprašujejo, ali je tamkajšnja ureditev primerna – sume v nasprotno trditev vzbuja denimo primer žirafe, ki je umrla avgusta letos. Pri Mariboru izpostavljajo, da "je videti, kot da so prostori redko čiščeni in iz sten se lušči potencialno škodljiva barva".
Napačna kvalifikacija ZOO parka Rožman?
Na 48 straneh dolg zapis v skupnem pogledu ugotavlja, da sta izmed treh živalskih vrtov (od skupno šestih) dva pravilno licenzirana, medtem ko za ZOO park Rožman ugotavljajo, da je napačno opredeljen kot "objekt, podoben živalskemu vrtu". Ponekod je bila interpretacija evropske direktive ali pa skrb za inšpekcijske postopke nepopolna (to velja tudi za druge evropske države), predvsem pa jih motijo pomanjkljive določbe. Ministrstvu za okolje svetujejo "ne le objaviti nadaljnje napotke za zagotovitev učinkovitih interpretacij uporabljenih kriterijev, temveč tudi ponoven pregled selekcije kriterijev za status in število vrst".
"Kljub zakonskim določbam so kriteriji za preprečevanje pobega živali minimalni," pravijo v sklepu. Pristojne organe kritizirajo, da so površni ne le pri zagotavljanju varnosti, temveč tudi pri preiskovanju pobegov. Po njihovi oceni bi morali zavirati stik obiskovalcev z nevarnimi vrstami živali, v vsakem primeru pa poskrbeti za boljšo varnost.
"Slovenski živalski vrtovi v najmanjši možni meri prispevajo k ohranitvi svetovnih in evropskih živalskih zvrsti, ki so ogrožene," še pravijo. Nadalje, kar se tiče bivanjskih pogojev, povprečno kar 77 odstotkov obravnavanih prostorov ne izpolnjuje slovenskih minimalnih standardov.
