V tem načrtu je opisana tudi vrsta ukrepov za odzivanje na naraščajoče cene energije v Evropi in dopolnitev zalog plina za naslednjo zimo. Bistveni del pa je načrt, kako že do konca letošnjega leta zmanjšati povpraševanje EU po ruskem plinu za dve tretjini.
O načrtih Komisije bodo še ta teden v Versaillesu razpravljali z evropskimi voditelji in si prizadevali za njihovo hitro uresničitev, je še dodala.
Frans Timmermans, izvršni podpredsednik za evropski zeleni dogovor, je dejal: "S svetlobno hitrostjo se podajmo v obnovljive vire energije. Ti so poceni, čisti in potencialno neskončen vir, s katerimi ustvarjamo delovna mesta tukaj, namesto da financiramo industrijo fosilnih goriv drugje. Putinova vojna v Ukrajini dokazuje, da je treba nujno pospešiti prehod na čisto energijo."
Zmogljivosti morajo biti polne do 1. oktobra
Po invaziji na Ukrajino argumenti za hiter prehod na čisto energijo še nikoli niso bili tako močni in jasni, so prepričani v Komisiji. EU uvozi 90 odstotkov svoje porabe plina, pri čemer Rusija zagotovi približno 45 odstotkov, se pa količina uvoza v posameznih državah članicah razlikuje. Iz Rusije se uvozi tudi približno 25 odstotkov nafte in 45 odstotkov premoga.
Komisija namerava do aprila predstaviti zakonodajni predlog, ki zahteva, da se podzemna skladišča plina po vsej EU do 1. oktobra vsako leto napolnijo do vsaj 90-odstotne zmogljivosti. Predlog bo vključeval spremljanje in uveljavljanje ravni polnjenja ter solidarnostne ureditve med državami članicami.
Odpravljanje odvisnosti od ruskega plina pred letom 2030
Komisija predlaga pripravo načrta REPowerEU, ki bo povečal odpornost energetskega sistema EU na podlagi dveh stebrov. Prvi je razpršitev oskrbe s plinom z večjim uvozom utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in plinovodov od neruskih dobaviteljev ter večjim obsegom proizvodnje in uvoza biometana in obnovljivega vodika. Drugi steber pa predvideva hitrejše zmanjšanje uporabe fosilnih goriv v gospodinjstvih, poslovnih stavbah, industriji in energetskem sistemu s povečanjem energijske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in elektrifikacije ter odpravljanjem ozkih grl v infrastrukturi.
S popolnim izvajanjem predlogov Komisije Pripravljeni na 55 bi se naša letna poraba fosilnega plina do leta 2030 zmanjšala za 30 odstotkov oziroma za 100 milijard kubičnih metrov. Z ukrepi iz novega načrta pa bi lahko porabo postopoma zmanjšali za vsaj 155 milijard kubičnih metrov, kar je enako količini, ki smo jo lani uvozili iz Rusije.
Skoraj dve tretjini tega zmanjšanja je mogoče doseči v enem letu, s čimer se bo odpravila prevelika odvisnost EU od enega samega dobavitelja, so prepričani v Komisiji. Zato ta predlaga sodelovanje z državami članicami pri opredelitvi najprimernejših projektov za uresničitev teh ciljev, pri čemer bo izhajala iz obsežnega dela, ki je bilo že opravljeno v zvezi z nacionalnimi načrti za oživitev in odpornost.
Dodatne smernice za blažitev cen energentov
Zbirka orodij, tako imenovani „Toolbox“ za blažitev posledic visokih cen energije, ki jo je oktobra lani pripravila Komisija, je državam članicam pomagala ublažiti vpliv visokih cen na ranljive potrošnike in ostaja pomemben okvir za nacionalne ukrepe. Komisija je včeraj predstavila dodatne smernice, v katerih potrjuje možnost regulacije cen v izjemnih okoliščinah in določa, kako lahko države članice prerazporedijo prihodke od visokih dobičkov energetskega sektorja in trgovanja z emisijami med potrošnike.
Pravila EU o državni pomoči državam članicam ponujajo tudi možnosti, da zagotovijo kratkoročno podporo podjetjem, ki so jih prizadele visoke cene energije, in jim pomagajo zmanjšati srednjeročno do dolgoročno izpostavljenost nestanovitnosti cen.
Komisija bo v zvezi z naraščajočimi cenami energije preučila vse možnosti za nujne ukrepe, s katerimi bi omejila vpliv cen plina na cene električne energije, kot so začasne omejitve cen. Ocenila bo tudi možnosti za optimizacijo zasnove trga z električno energijo ter prednosti in slabosti alternativnih mehanizmov določanja cen, da bi električna energija ostala cenovno dostopna, ne da bi pri tem prišlo do motenj v oskrbi in nadaljnjih naložb v zeleni prehod.
Lajanje v luno-še posebej s temi obnovljivimi viri energije in če se ne bodo v kratkem dogovorili z arabci za dobavo goriva,bo pol EU vpreglo nazaj konjske vprege,ameriška nafta bo tako svinjsko (pre)draga,da jo bomo vsi skupaj lahko samo vohali.....
Bla bla bla ...koln ...bla bla bla...koln. ..dobr da ga mamo...
Mene samo zanima, koliko zaloge nafte in zemeljskega plina na območju EU/EEA (Severno morje, Madžarska, itd), prispevajo k energetski neodvisnosti v EU? Neverjetno se mi zdi, da ob tolikšnih svetovnih zalogah nafte in zemeljskega plina EU/EEA nima zadostnih zalog nafte… ...prikaži več in zemeljskega plina.