ECB je po besedah predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya avgusta orisala niz ukrepov, s katerimi bi se lahko soočila s problemom razdrobljenosti finančnih trgov. "Popolnoma podpiram prizadevanja ECB v tem kontekstu," je dejal Van Rompuy v nagovoru veleposlanikom članic pri EU. "Ključno se je zavedati, da je za vsemi kratkoročnimi ukrepi – s strani ECB ali drugih institucij – dolgoročna vizija. In v tej viziji je ena stvar jasna – evro mora ostati," je še poudaril predsednik Evropskega sveta.
Zahtevana donosnost za nekatere države "popolnoma neupravičena"
Poleg tega je Van Rompuy kritiziral gibanje cene zadolževanja na trgih. Zahtevana donosnost na obveznice je po njegovih besedah za nekatere države "popolnoma neupravičena", bistveno višja, kot terjajo dejanske gospodarske razmere, za nekatere druge pa je prenizka. Prepričan je, da bo EU uspela priti krizi do dna. Podcenjevanje ukrepanja EU je po njegovih besedah posledica kompleksnosti krize. Pri tem je citiral Einsteinove besede: "Za vsak problem obstaja jasna in preprosta rešitev, ki pa je tudi napačna."
"Nismo država, smo unija"
Pri reševanju krize v Evropi po njegovih besedah ni preprostega odgovora, je pa veliko "jasnih, preprostih in napačnih rešitev", na primer izhod Grčije iz območja evra, "brezpogojno vbrizgavanje denarja v sistem" ali vzpostavitev zvezne države po vzoru ZDA.
"Nismo država, smo unija," je poudaril Van Rompuy in zavrnil mnenja nekaterih komentatorjev in analitikov, da ima EU le eno izbiro: razpad ali naglo preobrazbo v federacijo. "Evropa ne deluje tako. Krizo bomo premagali, a ne z revolucijo, temveč z reformami in evolucijo," je še menil.
Nič nimam proti tej Evropski tvorbi, želim si da bi se res pobrala iz te krize. Nikoli pa nisem razumel in še danes ne razumem te politične združbe na nekih čudnih temeljih, ki se imenuje unija. Na sličnem principu je… ...prikaži veče funkcionirala Titova Jugoslavija. V jugi smo imeli vsaj skupen proračun, pa se vseeno nismo razumeli in krivdo zvračali drug na drugega (republike) kdo plača in kdo pije. V tej uniji pa imamo toliko državnih korit, kolikor je držav v njej, in zato je še manj možnosti za čiste račune in še več obtoževanj. Vedno bodo revnejši obtoževali bogatejše države, da jih izkorišča in obratno, da morajo pokrivat njihove dolgove. Ni urejenih ne čistih računov, niti političnega soglasja glede pravičnosti denarja. Na koncu se lahko zgodi še kaj hujšega, kot se je zgodilo na balkanu.