Zdi se, da je po revoluciji razkol med vzhodom in zahodom Ukrajine brez primere v vaši zgodovini. Menite, da je povezanost obeh delov sploh še mogoča?
Problematika ozemeljske celovitosti Ukrajine je v splošnem pretirana. Zelo lahko je reči, da je na eni strani proruski vzhodni del in na drugi proevropski zahodni del. Situacija je bistveno bolj zapletena. Če analiziramo, kaj se je zgodilo po padcu Janukoviča, vidimo, da je tranzicija potekala gladko. Vsi regionalni parlamenti – tudi krimski – so sprejeli novo nacionalno oblast. Brez ruske intervencije bi tako po mojem mnenju tudi naprej vse potekalo precej gladko. Vsekakor obstajajo različni pogledi: na vzhodu si nekateri ljudje želijo tesnejših vezi z Rusijo in ne priznavajo nove oblasti, ampak ideja o razpadu države ni nikoli imela podpore med Ukrajinci – vključno z Vzhodom. Priča smo destabilizaciji, ki jo netijo ruske specialne službe. Tudi ko beremo zgodbe o proruskih protestih, ne smemo biti naivni. Te ljudi so poslali iz Rusije, da bi organizirali proteste. Menim, da brez njihovega vmešavanja ne bi prišlo do destabilizacije na vzhodu države.
Danes je v Harkovu veliko proruskih protestnikov dejalo, da Janukoviča niso podpirali, a so istočasno začasno vlado označilo za fašistično.
Vse televizijske postaje so bile v teh delih pod vplivom Janukoviča in so dogajanje v Kijevu označile za fašistično. Podobno ruske televizije, ki imajo velik vpliv. V tej informacijski vojni je bilo težko priti do novic iz ukrajinskih medijev – razen prek spleta. Če primerjamo številke ljudi na ulicah, je razlika jasna. Več tisoč ljudi na eni strani in na drugi manj, med katerimi so tudi ljudje iz Rusije.
Se vam ne zdi, da bi ravno ta okrepljena propaganda lahko pripeljala do razpada Ukrajine?
Zdaj smo priča neposredni ruski agresiji. Seveda je Putinov načrt, da razdeli in podredi Ukrajino. Podobno, kot si je Milošević želel podrediti Slovenijo in Hrvaško. Brez dvoma je Rusija izjemno močna država – ne ekonomsko, ampak vojaško in informacijsko. Poleg tega FSB nadaljuje delo KGB.
Se vam zdi, da je Ukrajina na referendumu že izgubila Krim?
Mislim, da ne. Govorimo o prihodnosti. Putin s tem premika Ukrajino proti Zahodu in bližje Evropski uniji. Če bo v Ukrajini prišlo do napredka in reform, bo Ukrajina ponovno gravitacijsko središče Krima.
Menite, da je lahko Krim le prva ukrajinska regija, ki bo padla pod Rusijo?
Če Zahod in mednarodna skupnost ne bosta vzpostavila sankcij … V Ukrajini smo priča neposredni agresiji, kar bi lahko na določen način primerjali z Bosno in Hercegovino. Tukaj ni bilo nobenih spopadov, ki bi lahko legitimirali rusko zasedbo Krima.
Bi samo sankcije lahko ustavile Putina?
Odvisno od njihovih razsežnosti. Če bi vodilnim politikom in vrhu Gazproma zamrznili račune v tujini, bi bila to zelo resna sankcija in tudi ekonomska izolacija Rusije. Putin je bitko izgubil že prvi dan te agresije.
Kako vidite bližnjo prihodnost Krima ter ukrajinske in tatarske manjšine v regiji?
To ni vprašanje za Ukrajino, ampak za mednarodno skupnost. Dobili smo zagotovila o ozemeljski celovitosti. Gre za spodkopavanje vseh pravil. Memorandum iz Budimpešte leta 1994 je precedens v zgodovini, saj se je Ukrajina v zameno za ozemeljsko celovitost odpovedala jedrskemu orožju. Ukrajina je bila tretja po količini jedrskega orožja, imela ga je več kot Francija in Kitajska skupaj. Ne gre samo za to, kaj lahko mednarodna skupnost naredi za Ukrajino, ampak tudi za zagotavljanje ohranjanja stabilnosti v svetu.
Se vam zdi, da je ukrajinska politika do Krima ustrezna? Številni analitiki opozarjajo, da je Kijev izgubil stik s Krimom.
Putin je želel sprožiti spopade na Krimu, ki pa ni njegova osrednja tarča. Meri na celotno Ukrajino. Rad bi ponovil scenarij iz Južne Osetije, ko so Gruzijci odgovorili na provokacije, kar je Rusija vzela kot izgovor za napad. Putin je čakal na začetek spopadov, da bi sprožil polno ofenzivo na vzhod Ukrajine. Ne moremo predvideti, kaj bo ta iracionalni diktator naredil.
Kaj bi morala v teh razmerah Evropska unija narediti za Ukrajino?
Med dvomesečnimi protesti, ki so bili kljub številnim provokacijam mirni, je Zahod podal veliko smiselnih izjav, ampak konkretnih dejanj v podporo ukrajinskega boja za svobodo in demokracijo ni bilo. Prosili smo, da bi sprožili sankcije proti Janukoviču in njegovi kliki. Zahod dva meseca ni naredil ničesar, vse dokler v središču Kijeva niso ubili okoli sto ljudi. Po mojem mnenju je Zahod – še posebej Evropska unija, ki je odgovorila zelo počasi – soodgovoren za prelivanje krvi v središču prestolnice evropske države. Reakcije na rusko okupacijo. Vprašanje je tudi, zakaj ni prišlo do skupnih vaj zveze Nato na našem ozemlju kot prejšnja leta. Mislim, da bi bil to dober signal. Svet bi moral po agresiji na Krimu bojkotirati tudi paraolimpijske igre v Sočiju.
Lahko kriza na Krimu oslabi evromajdansko revolucijo in zamegli fokus prvotnega boja za demokracijo, svobodo in boja proti korupciji?
Seveda zdaj govorimo o pomembnosti nacionalne povezanosti, ampak če analiziram dogajanje, še vedno menim, da je Putinova okupacija zelo kontraproduktivna, saj bo veliko Ukrajincev izgubilo iluzije o Rusiji, kar bo zelo dobra podlaga za približanje Evropski uniji.
Vedno je bila,tudi,koso se spopadli balkanci. Manjka jimTito