Baltasar Garzón, preiskovalni sodnik na španskem kazenskem sodišču (Audiencia Nacional de España), je postal širši javnosti znan leta 1998, ko je ukazal aretirati nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta zaradi suma storitve zločinov proti človečnosti. Deset let pozneje se je odločil načeti enega od največjih tabujev španske družbe in pogledati v oči resnici o španski državljanski vojni med letoma 1936 in 1939.

V četrtek se je Garzón namreč oklical za pristojnega za preiskovanje zločinov, ki jih je med špansko državljansko vojno domnevno zagrešila falanga profašističnega generala španske vojske in poznejšega samodržca Francisca Franca. "Ker se je 18. julija 1936 na celotnem ozemlju Španije začel upor proti demokratično izvoljeni republikanski vladi Španije, zaznamovan z zločini proti človeštvu, je špansko kazensko sodišče, ki ima jurisdikcijo nad celotno državo, pristojno za preiskavo zločinov," je razložil zavzeti sodnik, ki poleg tega namerava sodno preganjati krivce za zločine, četudi post mortem.

V nadaljevanju naj bi preiskali vsa množična grobišča po državi in žrtvam nadeli identiteto. Poteza sodnika Garzóna, ki je prekinil de facto in po nekaterih mnenjih tudi de iure veljavno sodno nedotakljivost zločinskih Francovih privržencev (zakon iz leta 1977 naj bi jim zagotavljal amnestijo), je poskrbela za veliko razburjenje. To je odpiranje starih ran, je dejal predsednik konservativne ljudske stranke Mariano Rajoy. Preiskavi močno nasprotuje tudi Rimskokatoliška cerkev in sploh vsa v političnem smislu desno usmerjena javnost. Urad generalnega državnega tožilca je sporočil, da bo sodnikovo odločitev izpodbijal na podlagi prej omenjenega zakona iz leta 1977.

Na drugi strani je socialistična vlada Joséja Rodriguza Zapatera – slednji je tudi sam potomec republikanskih žrtev vojne –, ki želi razčistiti s tem travmatičnim obdobjem španske zgodovine.