Za nemirno latinskoameriško državo tovrstni pretresi sicer niso nenavadni, na srečo pa se je tokrat, vsaj za zdaj, vse končalo brez smrtnih žrtev.
Castillo je bil tudi aretiran, zaradi česar je prišlo do manjših spopadov med Castillovimi podporniki in nasprotniki, ki so demonstrirali pred policijsko postajo, kjer so zdaj že bivšega predsednika zaprli, a jih je policija s pomočjo solzivca razgnala, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Politični kaos se je v sredo začel z že tretjim poskusom ustavne obtožbe proti Castillu, odkar je ta nekdanji podeželski učitelj pred 18 meseci presenetljivo zmagal na predsedniških volitvah.
Spodleteli poskus razpustitve parlamenta
53-letni Pedro Castillo je tik pred predvidenim glasovanjem sporočil, da razpušča parlament, napovedal vzpostavitev izredne vlade in vladanje z dekreti ter uvedel policijsko uro in številne druge ukrepe.
Odstavitev Castilla
130-članski parlament je nato kljub vsemu glasoval za njegovo odstavitev s kar 101 glasom podpore.
Castillovo dejanje so obsodili politiki iz vseh vetrov. Levičarska poslanka Ruth Luque je dejala, da gre za očiten poskus državnega udara po vzoru tistega iz leta 1992, ki ga je izvedel bivši predsednik Alberto Fujimori. Tudi ta je potem končal v zaporu.
Poslanci so sicer v ustavni obtožbi navedli, da so Castila odstavili zaradi njegove moralne nesposobnosti voditi državo. Castillo je že tretji predsednik Peruja, ki je moral od leta 2018 zapustiti položaj s to utemeljitvijo. Peru je imel leta 2020 v samo petih dneh kar tri predsednike.
Castillo se je po glasovanju o odstavitvi s položaja odpravil na sedež policije v prestolnici Lima, kjer je nato tudi ostal, saj so ga pridržali po nalogu posebne ekipe tožilcev, ki se ukvarja s politično korupcijo. Francoska tiskovna agencija AFP poroča, da ga preiskujejo zaradi upora proti državi.
Peru dobil prvo predsednico
Po Castillovi aretaciji je na položaj nove predsednice prisegla 60-letna pravnica Dina Boluarte, ki naj bi na čelu države ostala do konca Castillovega mandata julija 2026. Po nastopu položaja je pozvala k dialogu vseh političnih sil, državljane pa k enotnosti. "Za kar prosim je prostor in čas, da rešim to državo," je povedala po zaprisegi.
Odzivi tujih voditeljev
Iz regije so na dogajanje v Peruju prišli različni odzivi. ZDA so po Castillovi razpustitvi parlamenta predsednika pozvale, naj svojo odločitev razveljavi, nato pa je iz Washingtona, kjer niso navdušeni nad levičarskimi vladami v Latinski Ameriki, prišlo še sporočilo, da zanje več ni predsednik Peruja. "Zakonodajalci so sprejeli korektiven ukrep," je po odstavitvi Castilla dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Ned Price.
Mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador, ki je prav tako levičar in Castillov zaveznik, je medtem sporočil, da so za vse skupaj krive gospodarske in politične elite v Peruju, ki da so sovražne Castillu od vsega začetka.
Prvi levičarski predsednik Kolumbije Gustavo Petro je pozval k dialogu in opozoril, da demokracija zahteva priznanje volje ljudstva tako pri kongresnih kot tudi predsedniških volitvah.
Iz Brazilije, kjer je do januarja še na oblasti desničar Jair Bolsonaro, preden ga bo po zmagi na letošnjih volitvah zamenjal levičar Luiz Inacio Lula da Silva, je prišla obsodba Castillove kršitve demokracije in vladavine prava.
Castillo je v drugem krogu volitev junija lani s 50,12 odstotka glasov premagal desničarsko hčerko bivšega predsednika Keiko Fujimori. Tudi njo preganjajo zaradi korupcije. V Limo je prišel brez podpore in zaveznikov pri vladajočem razredu Peruja in se je nemudoma spopadel z opozicijo in obtožbami o korupciji.
V Peruju je sicer zaslovel leta 2017, ko je vodil uspešno stavko za zvišanje plač na nacionalni ravni. Na volitve se je podal z obljubo boja proti korupciji.
