Več kot 2800 ljudi je bilo včeraj poškodovanih v Libanonu, najmanj devet pa jih je umrlo v eksplozijah pozivnikov, ki jih sicer uporabljaja tudi šiitsko gibanje Hezbolah v Libanonu.
Krivdo za ta napad so kaj hitro pripisali Izraelu, ki pa se še ni odzval na obtožbe. Vendar pa New York Times in CNN poročata, da je šlo za skupno operacijo tajne službe Mosad in izraelskih obrambnih sil (IDF) proti šiitski milici. Na določeni točki v dobavni verigi naj bi vanje namestili eksploziv.
New York Times je poročal, da so izraelski agenti v pozivnike tajvanskega podjetja GoldApollo vgradili majhne eksplozivne naprave in sprožilce za detonacijo na daljavo.
Pozivnike je razneslo istočasno, ko so vsi naenkrat dobili enako sporočilo, in naj torej ne bi šlo za detonacije zaradi pregrevanja litijskih baterij, kot so navajala uvodna poročila. Večina pozivnikov je bila modela AP924, še dodaja New York Times.
Podjetje Gold Apollo je danes po poročanju tujih tiskovnih agencij zanikalo, da bi proizvedlo te pozivnike. Kot so zatrdili novinarjem, resda nosijo njihov logo, oblikovalo in izdelalo pa naj bi jih podjetje BAC s sedežem na Madžarskem. To naj bi skrbelo za proizvodnjo in prodajo pozivnikov tipa AR924, za katere so dovolili uporabo svoje znamke, v ostale procese pa da niso vključeni.
Televizija CNN je pred tem poročala, da je po navedbah libanonskega varnostnega vira te pozivnike v zadnjih mesecih kupil Hezbolah, ki se zaradi varnosti izogiba visokotehnoloških naprav, kot so pametni telefoni, in uporablja nizkotehnološke pozivnike.
Hezbolah je sporočil, da so pozivniki pripadali uslužbencem različnih enot in institucij gibanja, ter potrdil smrt osmih svojih pripadnikov. Eksplozije so označili za kriminalno agresijo, zanje okrivili Izrael in napovedali maščevanje.
Med žrtvami tudi desetletna deklica
Med smrtnimi žrtvami je tudi desetletna deklica, ranjen pa je bil še veleposlanik Irana. Teheran in Bejrut sta za napad prav tako nemudoma obtožila Izrael, ki zaenkrat molči.
Do napada je prišlo dan po tem, ko je izraelski obrambni minister Joav Galant na srečanju z ameriškim odposlancem Amosom Hochsteinom dejal, da je čas za diplomacijo s Hezbolahom minil in da lahko v ospredje stopi vojaška moč. Nekaj ur pozneje je bila napadena celotna komunikacijska infrastruktura libanonskega gibanja.
ZDA zanikajo vsakršno vpletenost v napad, ki ga je tiskovni predstavnik State Departmenta Matt Miller označil kot incident. "ZDA niso bile vpletene in niso vedele za noben napad," je novinarjem v Washingtonu povedal Miller, ni pa odgovoril na vprašanje, ali ZDA menijo, da je vpleten Izrael.
Ameriški obrambni minister Lloyd Austin se je v torek sicer dvakrat pogovarjal s svojim izraelskim kolegom Galantom, navaja CNN. Oba sta v rednih stikih, vendar pa naj bi bila dva pogovora v enem dnevu neobičajna.
"Minister je ponovno poudaril potrebo po prekinitvi ognja in dogovoru o talcih ter pomen zmanjšanja napetosti z diplomacijo, da bi preprečili možnost širšega regionalnega konflikta," je o pogovoru dejal tiskovni predstavnik Pentagona Pat Ryder.
