" Nimamo nobene moči, razen pravice, resnice in iskrenosti, zato pozivam mednarodno skupnost, naj prosim, pomaga," je dalajlama obrazložil svoj poziv. Kitajski pa je namenil sporočilo, da bo samo z izboljšanjem stanja človekovih pravic v Tibetu postala spoštovana gostiteljica olimpijskih iger. Opozoril je tudi na "demografsko agresijo", ki da jo z množičnim priseljevanjem hanskega prebivalstva v njegovo domovino izvaja Kitajska.
Dalajlama se je za javni poziv mednarodni skupnosti odločil le dan po tem, ko je ameriški predsednik George Bush oblasti v Pekingu prvič javno pozval k dialogu s tibetansko vlado v izgnanstvu.
Odločitev o bojkotu še ni potrebna
K dialogu med sprtima stranema so apelirali tudi zunanji ministri držav članic EU,
ki zasedajo na Brdu pri Kranju v Sloveniji. Izrazili so pričakovanje, da bo Kitajska na Tibetu
spoštovala svobodo novinarskega poročanja. Bojkota olimpijskih iger v Pekingu niso omenili, kar je
evropska komisarka za zunanje odnose
Benita Ferrero-Waldner komentirala z besedami: "
Uniji glede bojkota v tem trenutku ni treba sprejeti nobene odločitve".
Evropski državniki imajo sicer o bojkotu kitajskih olimpijskih iger, kot možnemu odgovoru na kitajsko množično in masovno represijo proti Tibetancem, precej deljena mnenja. Da se odprtja olimpijskih iger ne bodo udeležili, so že sporočili poljski premier Donald Tusk ter estonski predsednik Toomas Hendrik Ilves in njegov češki kolega Vaclav Klaus, francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa še razmišlja o tej možnosti.
