Nekdanja državna sekretarka ZDA Hillary Clinton je uresničila napovedi in pričakovanja ter s spletnim videom napovedala, da bo leta 2016 kandidirala za prvo predsednico v zgodovini ZDA. Pričakovanje njene najave je bilo tako veliko, da so nekateri ameriški in tuji mediji pohiteli z objavo še preden se je dejansko zgodila.
Volilni štab nekdanje newyorške senatorke je napetost stopnjeval ves dan, ameriške televizije pa so najele komentatorje, ki so od jutra do objave in naprej ugibali, kaj se bo zgodilo do novembra prihodnje leto.
V videu se pojavi šele na koncu
Najprej je prišla na dan novica od neimenovanega vira blizu Clintonove, da najava bo, potem pa so na spletnih straneh Clintonove objavili video, ki prikazuje različne Američane, večinoma ženske, ki razlagajo, na kaj se pripravljajo v življenju.
Šele proti koncu videa se pojavi Clintonova, ki pove nekaj besed o pomenu družine in boja za srednji razred, nazadnje pa potrdi, da gre tudi ona na pot.
Z videom se je končalo napeto pričakovanje, ki se je pravzaprav začelo že leta 2008, ko je Clintonova izgubila boj za predsedniški položaj z Barackom Obamo.
Prvi temnopolti predsednik ZDA si je po zmagi v tekmi za izbiro demokratskega predsedniškega kandidata ni izbral za podpredsednico, ji je pa ponudil položaj državne sekretarke, kjer si je nabrala zunanjepolitične izkušnje.
Boj za srednji razred
Nekaj dni pred objavo kandidature je Clintonova našla tudi sedež svojega volilnega štaba, ki bo v newyorškem Brooklynu, natančneje v njegovem elitnem predelu Brooklyn Heights, kar je istočasno v skladu z njeno načrtovano kampanjo poudarjanja boja za srednji razred in tudi v nasprotju z njo, saj jo kritiki že napadajo, da je preveč povezana z elitami doma in tujini.
Clintonova se naslednje dni odpravlja na obiske volivcev v državah, kjer bodo najprej strankarske volitve. V Iowi in New Hampshiru bo obiskovala volivce na njihovih domovih, v restavracijah in na podobnih prizoriščih.
Njena prednost je prav neposredna interakcija z volivci, medtem ko se na odrih pred velikimi množicami ne znajde najbolje. Zanesljivo slabše kot Obama ali njen mož, nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton, ki je sporočil, da bo uvodoma "stric iz ozadja" in bo pomagal le z nasveti.
Izkušnje s položaja državne sekretarke so prav tako plus in obenem minus. Volivci ji lahko zaupajo, da pozna mednarodno politiko in glavne igralce, republikanci pa jo že dolga leta napadajo, da je malone odgovorna za teroristični napad na ameriški konzulat v Bengaziju leta 2012.
Napad zaradi njenega moža
Pred kratkim so se pridružile obtožbe, da je imela na svojem službenem telefonu v State Departmentu tudi zasebni račun elektronske pošte, torej nekaj skriva. Eden od republikanskih kandidatov, senator Rand Paul, pa je že sprožil napade na Clintonovo zaradi povezav z Globalno iniciativo njenega moža.
V naslednjih mesecih bo pomembno tudi kako blizu bo Clintonova politiki sedanjega predsednika Obame. Glede Sirije ga je že kritizirala, ker ni dal pomoči zmerni opoziciji predsednika Bašarja Al Asada, zaradi česar se je okrepila Islamska država.
Nadaljevanje Obamove politike
Na notranjepolitičnem področju pa odmika od Obame, ki jo je že opredelil kot možno dobro predsednico, ne gre pričakovati. Ameriške volivce bo Clintonova skušala spomniti, da je bilo gospodarstvo v času njenega moža v razcvetu, s prihodom republikanca Georga Busha pa je šlo navzdol. Podobno je tudi v tem trenutku, ko je stopnja brezposelnosti le 5,5-odstotna, ZDA pa so motor svetovne gospodarske rasti.
Kampanja Clintonove namerava opozarjati, da so republikanci na strani bogatih in jih zanimajo le davčne olajšave, sama pa se namerava boriti za srednji razred. Revežev ne bo v prvi vrsti, ker ne volijo, ugotavljajo komentatorji. Pred objavo kampanje se je več mesecev pripravljala s pomočjo gospodarskih svetovalcev, saj je ekonomija vedno tisto, kar najbolj zanima ameriške volivce.
Na kritike, da je že predolgo v politiki in ne more ponuditi nič novega oziroma da ni higienično, če v ZDA vladata politični dinastiji Clinton-Bush, pa zlahka odgovori z dejstvom, da ZDA še nikoli v zgodovini niso imele predsednice. Novembra 2016 bo jasno, ali so ameriški volivci po izvolitvi prvega temnopoltega predsednika ZDA pripravljeni na nov zgodovinski podvig.
