Zunanji minister Miro Cerar je napovedal, da bo vladi predlagal, naj Slovenija vodjo venezuelske opozicije in predsednika parlamenta Juana Guaidoja prizna za začasnega predsednika Venezuele z namenom, da razpiše predčasne predsedniške volitve. Guaidoja je danes za začasnega predsednika priznala približno polovica članic Evropske unije.
Cerar je pojasnil, da je Venezuela država, v kateri je situacija zelo dramatična, ljudje pa so v zelo težki situaciji. Tam je huda ekonomska, socialna tudi humanitarna kriza. V petih letih se je izselilo tri milijone ljudi. Vemo, da se ne spoštujejo človekove pravice.
"Zato bom predlagal vladi, da prizna za začasnega predsednika Venezuele predsednika nacionalne skupščine Venezuele, gospoda Guaidoja, in to izključno z namenom, da (...) razpiše nove poštene, svobodne, demokratične volitve," je poudaril minister. Pojasnil je, da bo končno odločitev sprejela vlada.
Cerar je poudaril, da je Maduro zmagal na nesvobodnih in netransparentnih volitvah. Slovenija se mora pridružiti EU tako, da pomaga humanitarno in če bo potrebnoi s stopnejvanjem sankcij zoper sedanjega nosilca moči. "Predvsem pa Slovenija tukaj mora odreagirati tako, kot je prav. Da torej zaradi pomoči ljudem, zato da se bosta v tej državi vzpostavili vladavina prava in demokracija ter da se bodo spet spoštovale človekove pravice, kot nosilca oblasti priznamo tistega, ki lahko in želi čim prej sklicati nove volitve. Da se vzpostavi legitimna oblast in da se v državo povrne mir, stabilnost in to, da ljudje ne bodo brez zdravil in hrane ter da ne bodo bežali ali se bali državnega nasilja, ker potem so kršene človekove pravice," je še poudaril Cerar.
Predsednik Odbora za zunanjo politiko Matjaž Nemec (SD) pa je dejal, da se na nek način identificira z ministrom Cerarjem, po drugi strani pa si zastavlja celo vrsto drugih vprašanj. "Kot se je pod pretvezo demokratičnosti pristopilo do reševanja problematike v Ukrajini ali pa arabske pomladi oz. tistega, kar se je dogajalo leta 2014, ali pa reševanje težav v Siriji, se bojim in opozarjam, da bi lahko to pomenilo novo vrelišče v Južni Ameriki. Interesi so veliki," je opozoril. Dejstva so takšna, da je vodstvo v Venezueli očitno nesposobno vladati, pravi Nemec, ki pa se boji alternative.
Maduro: "Z življenjem bom branil domovino"
"Prisegam (...), da bom s svojim življenje branil domovino, ki je ogrožena," je dejal Maduro na prireditvi na severu Venezuele, kjer se je udeležil slovesnosti ob 27. obletnici spodletelega udara njegovega pokojnega predhodnika Huga Chaveza.
Maduro je španskega premierja Pedra Sancheza obtožil, da je s priznanjem Guaidoja sprejel "grozno odločitev". "Če bo v Venezueli prišlo do vojaškega udara, gospod Pedro Sanchez, bodo vaše roke za vedno okrvavljene," je poudaril.
Napovedal je tudi, da bo v sredo začel kampanjo zbiranja podpisov proti ameriškim "intervencionističnim dejanjem", ki jih bo predal Beli hiši. "Pozivam venezuelsko ljudstvo k podpisu (...) v vseh naseljih, tovarnah in šolah," je dejal Maduro.
"Bolivarska republika Venezuela izraža svojo odločno zavrnitev odločitve nekaterih evropskih vlad, ki so se uklonile strategiji ameriške administracijo za zrušitev vlade," pa je na Twitterju zapisal venezuelski zunanji minister Jorge Arreaza. Venezuelsko zunanje ministrstvo pa je v sporočilu za javnost zapisalo, da bodo "odslej v celoti znova preučili dvostranske odnose s temi vladami, dokler ne bodo umaknile podpore načrtom pučistov".
Ultimat je zavrnil
Potem ko je venezuelski predsednik Nicolas Maduro zavrnil ultimat, naj do nedelje razpiše demokratične predsedniške volitve, je danes približno polovica članic EU Guaidoja priznalo za začasnega predsednika. Med prvimi so ga priznale Španija, Velika Britanija, Francija, Avstrija in Nemčija. Guaidoja, ki se je za začasnega predsednika Venezuele razglasil 23. januarja, so že na dan razglasitve priznale ZDA, sledilo je več držav v regiji.
Osemdnevni rok za razpis volitev so Maduru postavile Velika Britanija, Francija, Nemčija in Španija, pozivu so se nato pridružile še Portugalska, Nizozemska, Belgija in Avstrija. Zaradi nedemokratičnih volitev mu odrekajo legitimnost položaja, priznavajo pa legitimnost parlamentu na čelu z Guaidojem in pričakujejo razpis predsedniških volitev, ki bodo omogočile čimprejšnjo vzpostavitev demokratično izvoljene oblasti.
