Več let trajajoč spor med državami glede prevzemanja odgovornosti za izpuste emisij toplogrednih plinov tudi po 12 dneh pogajanj ni končan, poročajo tuje tiskovne agencije. Podnebna konferenca v Limi se je začela 1. decembra, končati pa bi se morala v petek. Sprejeti mora dokument, ki bo podlaga za prvi podnebni sporazum po kjotskem protokolu iz leta 1997.
Pogajalci naj bi dobili nov predlog sklepov, zahtevali pa so dodaten čas, da o njih premislijo. Perujski minister za okolje Manuel Pulgar Vidal je v petek sicer ocenil, da so pogajalci že čisto blizu dogovora, sprejeti pa morajo še nekatere politične odločitve.
Revni bi sto milijard, bogati bentijo
Države v razvoju zahtevajo, da se razvite države jasno zavežejo k finančni pomoči revnim za odpravljanje posledic in prilagajanje na podnebne spremembe. Do leta 2020 bi morale razvite države najti 100 milijard dolarjev za pomoč, doslej pa so jih obljubile nekaj več kot deset.
Po drugi strani pa razvite države s prstom kažejo na nekatere večje države v razvoju, kot sta Kitajska in Indija, ki po njihovem mnenju s pretirano uporabo premoga za doseganje hitre gospodarske rasti igrajo ključno vlogo pri onesnaževanju ozračja.
Cilj: omejiti segrevanje ozračja za dve stopinji celzija
Predstavniki 196 držav imajo v Limi dve nalogi. Pripraviti morajo pogajalska izhodišča za podnebni dogovor v Parizu konec prihodnjega leta, obenem pa doseči dogovor o formatu zavez za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, ki jih morajo države podajati od prvega četrtletja prihodnjega leta. Podnebni sporazum v Parizu bo prvi po kjotskem protokolu iz leta 1997, ki je iz zavez zmanjšanja izpustov izvzel revne države, zato ga ZDA niso niti ratificirale.
Skupni cilj je, da se segrevanje ozračja omeji na dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko raven, vendar pa je ta vlak že odpeljal. Znanstveniki Združenih narodov so sporočili, da je ozračje na poti, da se v zadnjih 100 letih segreje za štiri stopinje Celzija.
