Na račun nekdanjega nemškega predsednika je letelo veliko očitkov, pred sodiščem pa se je moral na koncu zagovarjati le zaradi enega primera. Ta se nanaša na čas, ko je bil še ministrski predsednik nemške zvezne dežele Spodnja Saška.
Takrat naj bi poskušal s svojim vplivom pri koncernu Siemens zagotoviti denar za financiranje filma svojega prijatelja Davida Groenewolda, potem ko je ta pokril nekatere stroške obiska Wulffa in njegove soproge na Oktoberfestu v Münchnu. Šlo je za znesek v višini okoli 720 evrov.
Stal ob strani, ko mu je bilo hudo
Sodnik Frank Rosenow je v obrazložitvi sodbe povedal, da proti obtožencu preprosto ni trdnih dokazov, glede odnosa med Wulffom in Groenewoldom pa je dejal, da se je ta iz poslovnega razvil v prijateljskega. Groenewold je nekdanjemu nemškemu predsedniku predvsem stal ob strani ob ločitvi od prve žene, pri skupnem obisku restavracij pa sta izmenično poravnavala račune, je še dejal.
Po mnenju vrhovnega tožilca Clemensa Eimterbäumerja korupcijske obtožbe proti Wulffu niso bile jasno zavržene.
Odstopil po izbruhi afere
Wulff je po izbruhu korupcijskega škandala februarja 2012 odstopil s položaja predsednika, ki ga je zasedal dve leti. Ves čas je trdil, da je nedolžen, zavrnil je tudi možnost poravnave in vztrajal, da želi svoje ime oprati na sodišču.
