Nedeljska nesreča v Benetkah, ko je ladja za križarjenje MSC Opera trčila v pomol in še eno manjšo turistično ladjico, je sprožila številne polemike in žolčne debate o pravilih pmorskega prometa okrog enega najdragocenejših mest svetovne kulturne dediščine.
Tako imenovani nebotičniki na morju so številnim trn v peti, ker kvarijo pogled na Benetke, poleg tega pa predstavljajo tudi ekološko tveganje. Zdi se, a italijanske oblasti glede tga vprašanja še dolgo ne bodo enotne.
Lokalni aktivisti odbora No Grandi Navi (Ne velikim plovilom) želijo popolno prepoved križark. "Mesto in zaliv niso kompatibilni s temi pošastmi. Ne čakajte na tragedijo, ustavite to sramoto!" poudarjajo.
Vprašanje križark v Benetkah je takorekoč na dnevnem redu italijanskih politikov v zadnjih sedmih letih. Prvi pogovori v smeri prepovedi so bili sproženi že ob nesreči Coste Concordie leta 2012.
Takratna italijanska vlada je sprejela prepoved, a ta odločitev je bila zadržana, dokler ne najdejo alternativne rešitve za velike ladje v Benetkah. Lokalni politiki si okrog tega še niso enotni.
Beneški župan Luigi Brugnaro in predsednik regije Veneto Luca Zaia krivita ministra za promet Danila Toninellija, ker ni zaživel načrt iz leta 2017, v skladu s katerim bi bile križarke daleč stran od kanala Giudecca, kjer je prišlo do nedeljske nesreče.
"Žal mi je, da moram to povedati, vendar minister Toninelli je odgovoren za to nesrečo," je povedal Brugnaro za Corriere della Sera. "Dobili smo demonstracijo tega, kar se zgodi, če ni volje in odločnosti za delovanje sistema."
Po takoimenovanem načrtu Brugnaro-Zaia, ki ima tudi podporo ladjarskih družb, bi plovila velikosti MSC Opere še naprej sicer lahko prihajali v Benetke, le da ne bi smeli voziti mimo Trga svetega Marka in ostalih znamenitosti, pač pa pluti po okoliških kanalih.
Minister Toninelli se sicer zavzema za radikalno rešitev in popolno prepoved prometa križark po beneških kanalih; on bi jih zaustavil na enem izmed treh terminalov ob vstopu v zaliv, ki pa jih je šele potrebno zgraditi.
