Združene države Amerike z zavezniki so danes ponoči v Siriji, prvič od kar je ta v državljanski vojni, bombardirale položaje Islamske države. Predstavnik Pentagona John Kirby je sporočil, da so v napadih uporabljali vojaška letala, bombnike in rakete tomahavk. V nočnih napadih naj bi bombardirali 14 ciljev Islamske države, med drugim prostore za urjenje skrajnežev, sedež islamistov, finančni center, skladišča in vozne parke.
V bombardiranju so sodelovali še Bahrajn, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Jordan in Katar. Ameriški predsednik Barack Obama se je le nekaj ur po napadu odzval in pojasnil, da je ponosen na tako veliko koalicijo držav, ki se bojujejo "z ramo ob rami" proti skrajnežem.
Ob tem je Obama še izjavil, da ne bodo dopuščali zatočišč za teroriste, ki grozijo ZDA in zahodu. V izjavi za javnost je Pentagon namreč spročil, da naj bi bili napadi tudi odziv na načrtovanje terorističnih napadov skupine Korasan, ki je povezana z Al Kaido.
Napadi v Iraku že od avgusta
Združene države Amerike so z zračnimi napadi proti Islamski državi v Iraku začele pred dobrim mesecem, doslej pa so sprožile že 194 zračnih napadov. Odločitev o začetku napadov v Siriji naj bi Američani sprejeli šele včeraj, a so v skladu z ameriško strategijo boja proti skrajnežem Islamske države. Napadi so bili sicer pričakovani, saj jih je v okviru boja proti skrajnežem septembra napovedal ameriški predsednik.
Američani tvorijo široko koalicijo
Ameriški State Department je v soboto objavil seznam okoli 50 držav in organizacij, ki so del mednarodne koalicije proti Islamski državi v Iraku in Siriji. Na koalicijskem seznamu je poleg Slovenije omenjena Evropska unija, zveza Nato, Albanija, Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska, Oman, Združeni arabski emirati, Savdska Arabija, Egipt, Japonska, Litva, Kanada in druge države, med njimi vse nekdanje jugoslovanske republike s Srbijo in Kosovom vred.
Doslej se je Američanom pri zračnih napadih v Iraku pridružila še Francija. Koalicijski zavezniki pa proti Islamski državi naj ne bi sodelovali le v vojaških operacijah, ampak tudi v drugih dimenzijah boja. Na primer pomoči partnerjem na terenu, zaustavljanju dotoka teroristov in financ, pomoč pri humanitarni krizi in odvzem legitimnosti sovražni ideologiji, pravijo v Washingtonu.
Množičen beg Kurdov iz Sirije
Napredovanje pripadnikov Islamske države je v minulih dneh sprožil množični eksodus Kurdov, ki so prebegnili v Turčijo. Od minulega petka naj bi tako čez mejo prebegnilo že prek 130.000 ljudi. V beg so bili prisiljeni zaradi bojev v bližini mesta Kobani, ki je doslej veljalo za relativno varno mesto, zato so se tja zatekle tudi druge notranje razseljene osebe.
Preberite še: Kaj bo Slovenija prispevala v vojni zoper Islamsko državo.
To so povračilni udari za minule križarske vojne. Najbolj surove so verske vojne in te bodo večno netile nemire na tej naši ubogi materi Zemlji.
Je tako težko napisati , da napadamo MI , in še enkrat MI !!
Z napalmom skurit te ekstremiste. Da ostane za njimi le črn dim.