" Kdor nosi orožje in cilja na vladne cilje, ne more biti naš član", je al Sadr sporočil borcem Mahdijeve vojske, svojim vdanim privržencem. Dodal je še, da si ne želi prelivanja iraške krvi.
Nasvidenje v naslednji vojni?
V zameno za premirje je al Sadr postavil iraški vladi kar nekaj pogojev. Še najmanj
težav bo s tistim, ki se tiče takojšnjega konca vladne ofenzive proti upornikom. Zaplesti bi se
utegnilo pri zahtevi, naj iraška vlada ne preganja upornikov in da naj izpusti vse priprte borce
Mahdijeve vojske. Že včeraj pa je samosvoji šiitski klerik zatrdil, da njegovi borci ne bodo
položili oroža, dokler "okupatorski vojaki" ne zapustijo države.
Iraška vlada je al Sadrov ukaz o koncu bojev pozdravila, vendar tudi sporočila, da bo nadaljevala z vojaško operacijo v Basri, ki pa naj ne bi bila več usmerjena proti borcem Mahdijeve vojske, ampak proti "kriminalnim tolpam".
Nepričakovano močan odpor
V spopadih med šiitiskimi in uporniki in vladnimi silami, ki so izbruhnili v torek, je po do
sedaj znanih podatkih umrlo skoraj 300 ljudi. Upor šiitskih borcev je bil zelo močan, zato so se
vladnim silam pridružile enote ameriške in britanske vojske. Iraški obrambni minister
Abd al-Kader al-Obeidi pa je za časnik New York Times priznal, da operacija iraške
vlade ni potekala po prvotnih načrtih, saj so naleteli na zelo močan odpor.
