Hasiba Salkič bo jutri, 19 let po smrti, pokopala svoja sinova, Omera in Refika. "Zadnjič smo se videli pred domačo hišo. V nahrbtnike sem jima dala hrano, krenili so proti osvobojenemu območju, jaz z mamo v Potočare. Nikoli več se nismo videli. Našla sem ju marca lani. Nisem ju mogla pokopati, našli so le nekatere dele telesa ... Čakala sem ... Ker je vse manj upanja, sem se odločila, da jih pokopljem," razlaga Hasiba.
V spominskem centru Srebrenica-Potočari bodo jutri pokopali še 175 žrtev genocida v Srebrenici. Tam je pokopanih že več kot 6 tisoč Bošnjakov. Vojska bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića je leta 1995 pobila osem tisoč Bošnjakov, moških in fantov.
Skoraj dve desetletji po genocidu je zgodba o Srebrenici še vedno zgodba o materah in ženah, ki čakajo, da bodo lahko pokopale sinove in može. "Posmrtne ostanke mojega moža so našli pred štirimi leti, vendar ne celotnega okostja. Svak in sin sta jih šla pogledat v Tuzlo. Meni nista dovolila. Pravita, da ni kaj videti. Hčerka ne dovoli, da bi ga pokopali, dokler ni celotnega okostja. Ne vem, ali bomo to kdaj dočakali," razlaga Nura Jahič.
Mladiću še sodijo
"K meni se ne more nihče vrniti. Lahko pa ves svet zve resnico. Obstaja beseda, ki opiše vse, kar se je zgodilo, ta beseda je genocid. Ti grobovi to dokazujejo. Zločinci morajo biti kaznovani," pravi Suada Omerovič, ki je vojno preživela v Srebrenici. Preživela je, moža in oba brata so ubili.
Nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbova Mladića so na mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu pripeljali pred dvema letoma, ko so napovedali, da bo sojenje končano do leta 2014.
