Paraolimpijski plavalec Darko Đurić je na novinarski konferenci strnil svoje misli po evropskem prvenstvu, kjer je osvojil zlato in bronasto odličje. Po enem najtežjih prvenstev v svoji karieri bo najprej ohladil glavo, potem pa se bo odločil, kako naprej. S plavanjem bo nadaljeval, ni pa še odločen glede paraolimpijskih iger Tokio 2020.
Potem, ko je leta 2013 prvič osvojil naslov svetovnega prvaka, je Đurić v Dublinu prvič osvojil še naslov evropskega prvaka na 50 m prosto, temu uspehu pa dodal še bron na 200 m prosto. To mu je uspelo kljub razočaranju na prvi tekmi v paradni disciplini 100 m prosto. To sta poudarila tako on kot Gregor Nahtigal, pomočnik Đurićevega trenerja Alena Kramarja, ki ga je spremljal v Dublinu.
"Dublin 2018 je bilo eno najtežjih prvenstev zame. Pred tekmovanjem sem imel ogromna pričakovanja, saj sem celo leto močno garal, potem pa prva tekma ni šla po načrtu, prevzele so me temne misli, a sem se s pomočjo trenerja Gregorja zbral in potem osvojil dve odličji. Težava je bila v tem, da sem na prvi tekmi preveč pogledoval proti sotekmovalcem in tekmoval proti njim, ne pa sam s sabo. Na ostalih tekmah pa sem se osredotočil le nase, gledal v dno bazena in tudi na obratu sem mižal," je v Ljubljani pred sedmo silo vtise strnil paraolimpijec.
Plavalec se je pošalil, da medalji ves čas nosi s sabo v žepu, potem pa dodal, da gre le za kos kovine, ki pa ima v ozadju svojo zgodbo, ki vsebuje veliko treningov, garanja in odpovedi. Poudaril je, da je šport invalidov tako kot vsak drug šport, šport kjer je pomemben celovit trening.
Po igrah 2016 v Riu je potreboval spremembo, zato je s podporo zveze in trenerjev odšel na trening na Nizozemsko. Želja po skupnem treningu z Nizozemci ostaja tudi za prihodnost, a dokončnega dogovora še ni, niti ni znano, kdaj, in če, bo do tega prišlo.
O ciljih za prihodnost ni želel razpredati. Drugo leto bo v Maleziji svetovno prvenstvo, na to temo pa je Đurić povedal le, da je slišal, da imajo tam lep bazen. Je pa za STA povedal: "Če se bom odločil delati, se bom odločil dolgoročno, to pomeni, da bo cilj Tokio. Ker se samo tako lahko doseže optimalen rezultat, a moram najprej razmisliti. Nadaljeval verjetno bom, to ni vprašanje, ne vem pa, ali na Nizozemskem ali v Sloveniji."
Nahtigal je razkril zanimivo anekdoto. Đurić je bil po razočaranju na stometrski razdalji tako jezen, da je zlomil berglo, ki jo od takrat naprej pri hoji ne uporablja več. Upa pa, da bo Đurić svoji karieri dodal češnjo na torti in osvojil še olimpijsko odličje.
Na slovenski uspeh v Dublinu je ponosna tudi Jana Čander, selektorica paraplavalne reprezentance: "Ponosna sem na to, da ima Darko tako jekleno voljo in pogum, da dobro odplava po takšen začetku. Prepričana pa sem, da je sposoben še več, a v danem trenutku je bilo to dovolj za naslov evropskega prvaka." Dodala je še, da imajo v sistemu štiri mlade plavalce, ki bodo drugo leto nastopili na evropskih para igrah mladih v Lahtiju na Finskem.
