"Pričakujem dobre rezultate. Vemo, kdo spada visoko. Fantje in dekleta so veliko dela že opravili ali pa ga še bodo med pripravami na olimpijske igre (OI), kritično pa je vselej, ali bodo takrat zdravi. Če bodo, verjamem, da bodo dosegli dobre rezultate. OI so izjemen dogodek. Lahko prinesejo veliko, lahko pa nič," je dejal Franko, ki je pred skoraj 30 leti v Sarajevu osvojil srebro v veleslalomu. Igre v Sočiju se bodo sicer začele čez 50 dni.
Kjer je volja, je pot
"Zdaj je dvakrat več možnosti za uspeh kot pred 30 leti. Takrat je veliko slonelo predvsem na nas smučarjih in na skakalcu Primožu Ulagi. Zdaj imamo skakalce, deskarje, biatlonce in smučarje," je dodal Franko, ki meni, da je Tina Maze velik magnet tudi za bodoče generacije smučarjev. O slovenskem smučanju je sicer dejal: "Je pač takšno, kakršno je. Država je majhna in nemogoče je, da bi vzdrževala vse športe. Ko smo mi smučali, je bilo smučanje v Jugoslaviji povsem slovenska domena. Imeli smo dovolj sredstev, da smo lahko trenirali. Zdaj je to na posameznikih, smučanje pa je postalo zelo drago. A tudi za ta šport velja: kjer je volja, je tudi pot."
Videorekorder za kolajno
V športu se zdaj precej več vrti okoli denarja. "Naš zaslužek je bil takrat 30 nemških mark, ki smo jih dobivali od zveze, 60 pa smo jih dobili od Elana. To je bilo pravzaprav vse. Nekaj denarja smo dobili tudi od tujih proizvajalcev smučarske opreme. Je pa za nas skrbela država, prodajali smo tudi staro opremo. Če si imel boljše rezultate, je bila oprema pač več vredna. Tudi če je bila že zelo obrabljena." In kaj je dobil za prvo jugoslovansko zimsko olimpijsko kolajno? "Za kolajno na OI sem takrat dobil videorekorder hitachi, denarnih nagrad ni bilo. Vseeno sem takrat že na poti na start drugega teka, po prvem sem bil četrti, razmišljal: 'Bemtiš, če pa drugi tek dobro odpeljem, bo pa videorekorder moj (smeh).' Ta vzgib – želja po materialnem – je vsekakor že obstajal."
