Lani je bila tekma prestavljena na Vitranc zaradi slabih snežnih razmer na Pohorju, predlani pa je tekma v Mariboru celo odpadla zaradi pretoplega vremena. Po obilnih padavinah sredi meseca so si mariborski organizatorji tokrat oddahnili, saj so pripravili dovolj snega in zagotavljajo, da izvedba tekme ni ogrožena.
Konec januarja lani je bila Mazejeva v skupnem seštevku obeh tekem tretja; peta je bila v veleslalomu in četrta v slalomu. "Mislim, da sem lahko zadovoljna z doseženim v Kranjski Gori. Nisem bila stoodstotno pri obeh tekmah. Bolezen, trebušna viroza, mi je pred tednom dni pobrala nekaj moči. To sem videla že na treningih, saj so tehnične discipline zelo zahtevne in hitro začneš izgubljati čas, če nisi povem pripravljen. Tudi raznorazne polemike sem lahko pustila ob strani in se osredotočila na tekme," je tedaj dvodnevno tekmovanje strnila Mazejeva in pri polemikah mislila na spor njene ekipe s tedanjim vodstvom Smučarske zveze Slovenije.
Med lanskim poletjem je njena ekipa sklenila dogovor o sodelovanju z zvezo, Mazejeva pa se je na sezono tako dobro pripravila, da ji v tej zimi ni dorasla nobena tekmica. Med prvo trojico je v vseh disciplinah svetovnega pokala, kot šesta v zgodovini je zbrala zmage v vseh disciplinah, na 23 tekmah je petnajstkrat stala na zmagovalnih stopničkah, od tega šestkrat na najvišji. Že pred Zlato lisico je zbrala več točk v seštevku pokala, kot v celotni lanski rekordni sezoni, ko je zasedla drugo mesto v končnem točkovanju sezone. Letos je v boju za prvi veliki kristalni globus v zgodovini slovenskega alpskega smučanja v izjemnem vodstvu, saj drugouvrščena Nemka Maria Höfl Riesch za njo zaostaja že za 718 točk.
Mazejeva po sledeh Mateje Svet
Zimo presežnikov lahko Črnjanka dopolni tudi z dvojno krono na Pohorju. Poleg Svetove so dvakrat v istem letu na Zlati lisici zmagale še Avstrijka Kathrin Zettel leta 2010, Švedinja Anja Pärson leta 2002, 2003 in 2004, Švicarka Lise Marie Morerod leta 1976 ter Francozinji Florence Steurer leta 1965 in Marielle Goitschell leta 1964.
Zmagovalki 28 tisoč evrov
Letošnji nagradni sklad za tekmi je skupno 149.000 evrov, 74.500 evrov za posamezni dan pa si bo najboljša deseterica razdelila tako, da bo prvi pripadlo 28.000 evrov, drugi 16.000, tretji 10.000, četrti 7000, peti 4500, šesti 3000, sedmi 2300, osmi 1700, deveti 1200, deseti pa 800 evrov. Vsak dan bodo najboljše tri prejele še kristalne pokale, najboljše tri v kombinaciji obeh tekem pa tradicionalne zlate broške; do leta 1995 so podeljevali lisičja krzna. Posebna diamantna lisica je namenjena tekmovalki, ki bo v kombinaciji pohorskega pokala najboljša trikrat v presledkih ali dvakrat zapored. Na 49. Zlati lisici lahko diamantno lisico osvoji Finka Tanja Poutiainen, ki je zmagala v lanskem seštevku v Kranjski Gori.
