Mariborčana Ilka Štuhec in Boštjan Kline, ki ljubitelje smučanja v domovini navdušujeta z odličnimi predstavami na smukaških in superveleslalomskih progah, sta se v okviru priprav na novo tekmovalno sezono prvič udeležila testiranja smučarske opreme v vetrovniku, ki so ga postavili takoj čez mejo v italijanski Gorici.
Najhitrejša slovenska alpska smučarja sta se z veseljem odzvala povabilu proizvajalca smučarskih dresov za preizkus materialov, kako se odzivajo, ko so v vetrnem tunelu podvrženi zračnemu toku.
"Veter" v tunelu proizvaja močan ventilator z usmerniki, njegova hitrost je znašala tudi 130 kilometrov na uro, Štuhčeva in Kline pa sta se ob tem postavila v smukaško prežo, kakršno imata tudi na tekmah, ko režeta zrak in izzivata gravitacijo v lovljenju stotink za čim boljši rezultat.
Gre za napredek v razvoju športa, ko so pri vrhunsko pripravljenih tekmovalcih odločilne podrobnosti, kot je aerodinamičnost materialov.
Slovenski reprezentanti so v minulih sezonah le z velim zavidanjem lahko pogledovali proti velikim ekipam, ki so si lahko privoščile tudi preizkuse v vetrnih tunelih. Zdaj je tehnologija na voljo tudi Slovencem, saj je nov aerodinamičen tunel zrasel prav v neposredni bližini državne meje.
Mariborčana sta po poročanju Primorskih novic opremo v vetrovniku preizkušala minuli petek. Zanju nova izkušnja je posledica sodelovanja Slovenske smučarske zveze, proizvajalca oblačil Energiapura in vetrovnika Aereotunnel podjetja Asse. Vetrovnik so odprli junija.
Dogajanje v tunelu so spremljali strokovni delavci z množico senzorjev in računalnikov, s katerimi so proučevali aerodinamične lastnosti materialov, ki jih uporabljata smučarja, na podlagi ugotovitev pa bodo predlagali morebitne spremembe in izboljšave.
V podjetju Energiapura so najboljšim tekmovalcem pripravili drese iz materialov, ki jih robniki smuči med kotaljenjem ob padcih ne bodo mogli več prerezati, učinkovitejša pa je tudi zasnova zaščite hrbtenice. Seveda pa so se morali prepričati, da so novosti primerno aerodinamične in da ne ovirajo gibanja tekmovalcev.
Kot so poročale Primorske novice, je prvi v popolni smučarski opremi v vetrovnik vstopil Boštjan Kline. Po preizkusu v vetrovnem predoru, med katerim ga je na začetku pošteno zazibalo, je bil dobre volje, saj se zaveda, da so za popolno smukaško samozavest pomembni vsi koščki mozaika, če se želi po slabši lanski sezoni ustaliti med 30 najboljšimi smukači in se v superveleslalomu približati petnajsterici najboljših.
"Moram reči, da nas smučarska zveza bolje podpira kot lani in da smo pri opremi naredili korak naprej. Fizično sem napredoval, optimalne občutke na snegu še iščem, a tudi takšen obisk vetrovnika je delček iskanja tistih centimetrov prednosti, ki jih na smukaški progi moraš najti, da si vsaj pred večino zelo hude konkurence," je za Primorske novice dejal Kline.
Za Štuhčevo bo nova sezona, po izgubljeni olimpijski zaradi poškodbe kolena, še toliko pomembnejša, saj želi prihodnjega februarja na svetovnem prvenstvu v Areju napadati drugi naslov svetovne prvakinje v smuku.
"Moje prvo delo v vetrovniku je bilo zelo zanimivo. Razlika v občutkih v vetrovniku ali na progi za smuk je sicer velika, spoznaš pa, kako se v močnem vetru ob telesu material obnaša. Zdravje mi trenutno dobro služi. Delamo v skladu s programom. Zdaj me čakajo nov sklop kondicije, sredi oktobra vrnitev na sneg in tehnična priprava na start v svetovnem pokalu, kjer prvi nastop načrtujem 30. novembra v Lake Louisu v Kanadi," pa je dejala Štuhčeva.
Mariborčanka se je dan po testu v Ljubljani v sklopi priprav udeležila veslaške regate na Ljubljanici, na kateri se je v čolnu skupaj s kineziologinjo Anjo Šešum pomerila v konkurenci ženskih dvojcev in osvojila drugo mesto.
"Nisem še tam, kjer želim biti, a je šele september in imam še dovolj časa," je dejala Štuhčeva po regati.
"Vemo, kaj delamo, kakšno imam pozicijo na smučeh, da je v redu in da nima smisla kaj spreminjati. Mogoče je delo v vetrovniku bolj pomembno zaradi tega, ker dejansko dobiš točne podatke, kaj, zakaj. Torej gre dejansko za potrditev tistega, kar že veš. Upam pa, da so strokovnjaki, ki se ukvarjajo z materiali, iz tega dobili marsikaj," je dejala Štuhčeva.