"Slovenija tako dobrega veleslalomista še ni imela."

Slovenski alpski smučar Žan Kranjec je z zmago na klasiki v Adelbodnu, kjer se je drugič v karieri zavihtel na najvišjo stopničko, prevzel vodstvo v veleslalomskem seštevku. 

Novo priložnost za dokazovanje bo ponosni lastnik rdeče majice imel že v nedeljo, ko se bodo fantje v Garmisch-Partenkirchnu pomerili na petem od predvidenih devetih veleslalomov v letošnji sezoni. 

Epa

Ljubljančan je že nekaj let stalni član veleslalomske elite, letos pa mu je končno uspelo dodati še zadnji manjkajoči košček mozaika in resno napovedati lov na mali kristalni globus.

V Söldnu je bil tretji, v Beaver Creeku četrti, v Alta Badii spet tretji, serijo dobrih rezultatov pa je zaokrožil z zmago v Adelbodnu.

S tem je tudi uradno postal najuspešnejši slovenski veleslalomist, edini Slovenec pred njim, ki je slavil na veleslalomu za svetoni pokal, je bil Boris Strel v Cortini d'Ampezzo daljnega leta 1982.

Saša Despot

Epa

"V osnovi nisem izhajal iz veleslaloma. V mladinskih vrstah sem bil superveleslalomist in smukač, potem sem pa naenkrat presedlal na slalom. Tudi v veleslalomu sem imel obdobja, ko sem bil zelo hiter, vendar tega nisem ravno unovčil, z izjemo sezone, ko sem osvojil dve drugi mesti in bil drugi v seštevku discipline. Izpostavil bi še olimpijske igre v Naganu, kjer sem bil peti."

Na prizorišču Kranjčeve druge zmage se je moral pred četrt stoletja zadovoljiti z drugim mestom, kar mu je pustilo grenak priokus. "Zmagati v Adelbodnu, ki velja za eno najbolj tradicionalnih in klasičnih tekem v svetovnem pokalu, je res izjemen uspeh. Jaz sem tam osvojil drugo mesto, zaostal sem nekaj stotink za Albertom Tombo. To je neuresnična želja oziroma eno ob obžalovanj v moji karieri."

"Slovenija ni imela veliko dobrih veleslalomistov, zato so Žanovi uspehi še toliko več vredni."

Jure Košir

Veleslamskih uspehov v nadaljevanju kariere ni bilo na pretek. "Malo je bilo vse skupaj povezano tudi z opremo. Včasih proizvajalec naredi boljši model smuči, drugič slabši. To se spreminja. Veleslalom sem vedno rad vozil. To je osnovna disciplina. Če si dober v veleslalomu, ga je res užitek voziti, saj gre za najbolj naravno smučarsko gibanje."

Zakaj s(m)o "slab(š)i" v veleslalomu?

V zgodovini slovenskega alpskega smučanja smo imeli kopico vrhunskih slalomistov, medtem ko je v veleslalomu zevala velika praznina. Na vprašanje, zakaj je temu tako, je Košir odvrnil: "Vprašanje, če je moja teza pravilna, ampak v mojem obdobju je mladina iz Avstrije, Švice, Francije na tekme prihajala precej bolj nasmučana. Šolanje so nadgrajevali z veliko prostega, naravnega smučanja, kar je za veleslalom zelo dobrodošlo. Ne vem, ali je bil naš sistem treninga malo drugačen. Težko rečem. To so teze, ki so težko dokazljive."

In v čem se pravzaprav razlikujeta obe tehnični disciplini? "Slalom se da bolj 'nadrilati'. Možno ga je bolj natrenirati v smislu ponavljajočega treninga. Načeloma je tehnika enaka, ampak pri slalomu gre bolj za ponovitve in iskanje avtomatizmov gibanja, pri veleslalomu pa moraš dodajati še občutke glede razdalj, tajminga in tako naprej," pojasnjuje Košir.

Razkril je še, zakaj je v zadnjih letih kariere opustil veleslalom in vse moči usmeril v svojo paradno disciplino. "Res je, zadnja leta ga nisem več vozil. Leta 2003 sem imel tudi poškodbo in operacijo kolena, po tistem stvari niso bile več enake. Sem pa zelo rad vozil veleslalom," je pripomnil Košir.