Smučarski skakalci bodo v naslednji sezoni opremljeni s posebnimi senzorji na vezeh, s katerimi bodo trenerjem, športnikom, pa tudi gledalcem skoki še bolj razumljivi. Novico je danes na Forumu Nordicumu, tradicionalnem srečanju novinarjev nordijskega smučanja, v Seefeldu potrdil tekmovalni direktor Mednarodne smučarske zveze Walter Hofer.
"S senzorji bomo pojasnili skrivnosti slabega in dobrega skoka," je v Avstriji dejal Hofer.
Senzorji so težki 10 gramov in veliki približno toliko kot škatlica vžigalic. Te bodo spremljale tudi posebne kamere vgrajene na skakalnicah in trenerji bodo na ta način lahko izvedeli takorekoč vse o naletu, odskoku, samem skoku in pristanku. Podatki naj bi bili v prvi vrsti pomembni za trenerje in športnike, saj bodo na osnovi podatkov lahko spreminjali poudarke na treningu.
Mednarodna smučarska zveza pa v prvem obdobju ne želi s podatki preveč obremenjevati gledalcev pred malimi ekrani. Za njih bo pripravila hitrost pri odskoku, ter hitrost po 20 metrih letenja in pri doskoku.
"Po domače povedano gre za nekakšen oddajnik, ki deluje podobno kot vodna tehtnica in vseskozi spremlja položaj smuči. Trenerji potem poznajo nastavitve, hitrosti in vse ostale elemente skoka, zato bodo podatki zanesljivo dobrodošli na treningih," je novost pojasnil Jelko Gros in izpostavil, da je pomembno, da vsi podatki ne bodo takoj na voljo tudi gledalcem.
"Podatke je treba selekcionirati in uvajati postopoma. Ko bodo grafike dovolj dobre in premišljene, bo verjetno dodano še kaj. Po drugi strani pa bodo podatki na voljo novinarjem v studiih, ki bodo ob primerni interpretaciji lahko tudi na osnovi tega razložili, zakaj je bil kateri od skokov dober ali slab."
Gros je izpostavil še en pomemben podatek v zvezi s senzorji. "Za mene je najbolj pomemben sklep odbora za skoke, da bodo vsi podatki dostopni vsem in da ne bo prišlo do očitkov, da imajo katere od reprezentanc z večjimi vlaganji na voljo boljše podatke in s tem prednost."
