Reprezentanti Slovenije niso ponovili svetovnega prvenstva pred dvema letoma, na katerem je z dvema zlatima kolajnama blestela Tina Maze, a tudi v St. Moritzu niso razočarali ter so prikazali nekaj spodbudnih, nekaj zelo spodbudnih ter vsaj eno odlično vožnjo. Največje rezultatsko breme je bilo na Ilki Štuhec, ki je pripotovala v mondeno in prestižno letovišče s popotnico zmag v smuku, superveleslalomu in alpski kombinaciji. Šestindvajsetletna Mariborčanka je zdržala pritisk ter vzela tisto po kar je prišla v Švico, zlato kolajno.
Vso konkurenco, manjkala je le domača adutinja Lara Gut zaradi poškodbe kolena, je premagala v kraljevski, najbolj cenjeni disciplini, smuku. Štuhčeva je poskrbela za največji slovenski uspeh na svetovnem prvenstvu ter kot druga Slovenka v zgodovini osvojila naslov smukaške svetovne prvakinje. Tina Maze je bila smukaška svetovna kraljica pred dvema letoma na SP v Beaver Creeku. Štuhčeva je postala tretja Slovenka v zgodovini z zlato medaljo na svetovnih prvenstvih v alpskem smučanju, po Mateji Svet in štirikratni nosilki zlatih kolajn Tini Maze.
Drugi nastopi Štuhčeve so bili manjše razočaranje. Superveleslalomska vožnja se ji ni posrečila, kljub napakam pa je osvojila 11. mesto. Prvi del alpske kombinacije je bil zelo uspešen, saj je dosegla drugi čas kombinacijskega smuka, na slalomu pa je odstopila že po treh količkih in pristala z glavo v snegu. Z odstopom v finalni vožnji je končala tudi veleslalom.
Še sedmerica do izidov kariere
Čeprav na svetovnem prvenstvu, za razliko od svetovnega pokala, štejejo samo kolajne, pa so za Slovence bile pomembne tudi uvrstitve v prvo petnajsterico, ki štejejo za točkovanje svetovne startne lestvice.
V zaostreni konkurenci so Ilka Štuhec, Ana Drev, Ana Bucik, Maruša Ferk, Boštjan Kline, Martin Čater, Miha Hrobat in Štefan Hadalin vpisali svoje najboljše dosežke na svetovnih prvenstvih za zelo pozitivno oceno slovenskih nastopov na prvenstvu v St. Moritzu.
Ana Bucik je nastope na prvenstvu zaokrožila s sedmim mestom na slalomu, Ana Drev, za katero je zelo konstantna sezona uvrstitev v prvo deseterico in je upravičeno pogledovala tudi proti kolajni, je veleslalom končala na sedmem mestu.
Boštjan Kline, ki je bil prav tako slovenski adut za kolajno, je bil sedmi na smuku. Moški smuk je bil na skrajšani progi, brez brutalnega začetnega prostega pada in izpeljan za ženskim. Vreme oziroma slovita Malojska kača (oblakov) namreč prejšnjo soboto ni dovolilo smukačem izvedbe tekme. Maruša Ferk je alpsko kombinacijo končala na osmem mestu, kar je prav tako njen najboljši dosežek na prvenstvih.
Martin Čater je najboljše prihranil za kombinacijski smuk, na katerem je pripravil senzacijo s tretjim mestom, na načeti slalomski progi je nato zdrsnil na 13. mesto, kar je še vedno njegov najboljši dosežek na prvenstvih. Na superveleslalomu je bil najboljši Slovenec na 17. mestu. Na smuku je bil zelo dober Miha Hrobat, ki se ni ustrašil svojega prvega svetovnega prvenstva, njegov čas debitanta je zadostoval za 14. mesto.
Zadnji dan prvenstva je na moškem slalomu za prekrasno slovo od prvenstva udaril še 21-letni Vrhničan Štefan Hadalin, ki je s startno številko 40 vpisal 22. čas prve vožnje, v finalu pa je nato na svojem prvem prvenstvu skočil na odlično deseto mesto. In to na kakšen način. Z najboljšim časom finala, v katerem je za devet stotink sekunde premagal novega svetovnega slalomskega prvaka Avstrijca Marcela Hirscherja.
Slovenci so se enakovredno kosali konkurenci tudi na mešani ekipni preizkušnji v paralelnem slalomu, na katerem so bili trdi boj s favoriziranimi kasnejšimi nosilci brona Švedi. Ana Bucik, Štefan Hadalin, Saša Brezovnik in Žan Kranjec so tekmo v paralelnem slalomu končali v prvem krogu, a z dobrimi občutki in odločeni, da poiščejo rezerve ter napredujejo še eno stopničko višje na zimskih olimpijskih igrah čez eno leto v PyeongChangu, kjer bo na olimpijskem sporedu tudi ekipna smučarska preizkušnja.
Skupno 150.000 gledalcev
V Kulmparku v St. Moritzu so na večernih podelitvah vsega skupaj nosilcem razdelili 33 kolajn, zlatih, srebrnih in bronastih snežink. Prvenstvo je bil velik organizacijski in logistični zalogaj, a so ga Švicarji opravili brezhibno, tudi s pomočjo 1300 prostovoljcev, članov civilne zaščite, vojske in policije. Tribune so bile polne, v vseh dneh prvenstva so našteli 150.000 obiskovalcev. Čeprav številke še niso znane, pa bo zanesljivo prvenstvo tudi finančna uspešnica. Proračun prvenstva je bil ocenjen na 65 milijonov švicarskih frankov.
Za gostitelje Švicarje je bilo domače prvenstvo eno izmed najuspešnejših, sedem kolajn, od tega tri zlate, Wendy Holdener in Luca Aerni v kombinaciji ter Beat Feuz v smuku, dve srebrni in dve bronasti.
Še uspešnejša je Avstrija z osmimi kolajnami, tremi zlatimi, Marcel Hirscher v slalomu in veleslalomu in srebrom v kombinaciji ter Nicole Schmidhofer v superveleslalomu. Na koncu imajo v svoji zbirki devet kolajn, tri zlate, štiri srebrne in dve bronasti.
Francija je dobila ekipno preizkušnjo, s Tesso Worley pa veleslalomsko prvakinjo. Mikaela Shiffrin je še tretjič po vrsti na SP vzela krono slalomske prvakinje in to na kakšen način, s tretjo največjo razliko v zgodovini prvenstev med prvo in drugouvrščenim. Shiffrinova, ki je srebro vzela v veleslalomu, je Holdenerjevo ugnala za 1,64 sekunde, čemur še sama ni verjela ter se je spraševala, ali se je pokvarila uradna ura.
Tudi Kanada ima svetovnega prvaka. Erik Guay je zmagal na superveleslalomu, Manuel-Osborne Paradis je bil bronast, Guay je bil srebrn tudi na smuku.
Slovenija je z zlatom Ilke Štuhec v smuku šesta. Skupno je kolajne osvojilo 12 držav, zadnji dan se je z bronom Felixa Neureutherja vpisala še Nemčija.
Avstrijci potrdili primat
Avstrijska reprezentanca v alpskem smučanju je tudi v St. Moritzu potrdila status prve velesile v tem športu. Skupno ima 286 kolajn, 95 zlatih, 99 srebrnih in 92 bronastih. Slovenija je, če upoštevamo kolajne, ki jih je osvojila še v času Jugoslavije, na desetem mestu, ima šest zlatih, osem srebrnih in sedem bronastih.
Švica je bila že devetič gostiteljica svetovnega prvenstva v alpskem smučanju, kar petkrat pa so največja smučarska tekmovanja pripravili prav v St. Moritzu, vključno z zimskimi olimpijskimi igrami leta 1948, ki so takrat štele tudi za svetovno prvenstvo. Nazadnje, ko je pred 14 leti St. Moritz gostil svetovno prvenstvo, so gostitelji ostali brez zlata. Tokrat ga je kar nekaj ostalo doma.
