Letalska naprava Heini-Klopfer-Skiflugschanze sicer ne spada med največje, po daljavah se v zadnjih letih ne more primerjati z Vikersundom, Kulmom ali Planico.
V Oberstdorfu se bo predstavilo sedem slovenskih orlov, prvič bo letel Domen Prevc. Poleg njega bosta tekmovala še njegova brata Cene Prevc in aktualni svetovni prvak v poletih Peter Prevc, družbo jim bodo delali Jurij Tepeš, Jernej Damjan, Anže Lanišek in Anže Semenič.
Čeprav svetovnega rekorda ta konec tedna ne bomo videli, pa bodo ljubitelji poletov gotovo spet prišli na svoj račun. Tekmovanje (v petek so na sporedu kvalifikacije, v soboto in nedeljo pa posamični tekmi) bo služilo za vpogled v sposobnosti skakalcev pred marčevskimi poleti v Vikersundu in Planici.
Pred prvimi poleti sezone smo pregledali gibanje daljave svetovnega rekorda od začetkov smučarskih skokov do današnjih dni.
Prvi s cerkvene strehe
Prvi zabeležen rekord v skakanju s smučmi si lasti Norvežan Olaf Rye, leta 1808 je s cerkve v domačem Eidsbergu skočil 9,5 metra daleč. Ob začetku 20. stoletja je rekord Ryevega rojaka Mortena Hansena znašal 32,5 metra, svetovni rekord je v lasti Norvežanov ostal vse do leta 1911, ko jim ga je v domačem Ironwoodu vzel Američan Anders Haugen (46 metrov).
Prvi rekord, ki je bil postavljen na Bloudkovi velikanki v Planici, se je zgodil leta 1934, Norvežan Birger Ruud je poletel do 92 metrov. "Magično mejo" stotih metrov je dve leti kasneje v dolini pod Poncami prebil Avstrijec Josef Bradl (101,5m). Bil je prvi Avstrijec z rekordom, ki je bil do tedaj večinoma v norveških in ameriških rokah, za kratek čas pa so si ga lastili tudi Kanadčani, Švicarji in Poljaki.
Šlibar po desetih letih
Po drugi svetovni vojni je Planici primat vzel Oberstdorf. Tam je zablestel eden od dveh slovenskih rekorderjev - Jože Šlibar. V dresu Jugoslavije je 24. februarja 1961 poletel 141 metrov in podrl kar deset let star rekord Finca Tauna Luira. Šlibar je rekord sam držal dobro leto dni, ko se je z njim na Kulmu izenačil Vzhodni Nemec Peter Lesser.
Planica si je rekord povrnila leta 1969 s poletoma Norvežana Bjørna Wirkole in Čeha Jiříja Raške (156m), takrat že na velikanki bratov Gorišek. V Sloveniji je rekord domoval tudi ob koncu 20. stoletja. Leta 1987 je Poljak Piotr Fijas poletel do 194 metrov in si najboljšo znamko zagotovil kar za sedem let, ko jo je končno sklatil Avstrijec Martin Höllwarth (196m).
Norvežani na vrhu
Rekord je v Planici neprekinjeno ostal kar 24 let (1987-2011), ko je primat prevzel norveški Vikersund. V omenjenem času smo na letalnici bratov Gorišek videli preboj daljave dvestotih metrov - Finec Toni Nieminen je 17. marca 1994 poletel 203 metre. Zadnji planiški rekord je padel leta 2005, Norvežan Bjørn Einar Romøren je pristal pri 239 metrih.
Vikersund je Planico s prvega mesta izrinil leta 2011, ko je Johan Remen Evensen poletel 243 metrov. Na napravi Vikersundbakken smo na valentinovo 2015 videli tudi drugi slovenski rekord - Peter Prevc je pristal pri točno 250 metrih. A rekord je držal le en dan, ko je domačin Anders Fannemel dosegel 251,5 metra, kar je cilj vseh lovcev na daljave še danes.
Velja omeniti še Rusa Dimitrija Vasiljeva. Slednji je predlani v Vikersundu poletel kar 254 metrov, a se ni mogel obdržati na nogah. Njegov polet velja za najdaljšega v zgodovini, a seveda ni prišel v uradno statistiko.
