Od sezone 2024/25 svetovnega pokala v alpskem smučanju bo uporaba zračnih blazin obvezna za vse športnike, ki tekmujejo v hitrostnih disciplinah alpskega smučanja, smuku in superveleslalomu. Odločitev je potrdil svet Mednarodne smučarske in deskarske zveze (Fis) na petkovi spletni seji.
Nacionalne smučarske zveze lahko dovolijo izjeme v primeru, da zračna blazina ne ustreza športniku, tako da "airbag" omejuje njegovo gibanje in bi lahko zračna blazina predstavljala preveliko tveganje za zdravje in varnost športnika.
"Varnost športnika je na prvem mestu in o njej se ni mogoče pogajati," pravi generalni sekretar Fisa Michel Vion. "To je bilo na vrhu našega dnevnega reda in zato smo na primer leta 2023 ustanovili enoto za zdravje športnikov," je dodal.
"Uvedba zračnih blazin je del širšega pristopa, ki vključuje vse dejavnike, ki lahko zmanjšajo tveganje za resne poškodbe: od znanja o vremenskih razmerah in postavitvi steze do opreme, kot so športno spodnje perilo, odporno proti urezninam, in pametne vezi. Sprejeli bomo vsak ukrep, za katerega bo dokazano, da pomaga zaščititi zdravje in dobro počutje športnikov," je pojasnil Vion.
V pretekli sezoni se je v ospredje medijskega poročanja pririnilo vprašanje hudih padcev in poškodb.
"Nihče si ne želi poškodb. Po sezoni smo analizirali, zakaj so se dogajale in smo sprejeli ukrepe. Od letos naprej bo v hitrih disciplinah obvezna uporaba zračne blazine, 'airbaga', in to je nekaj, kar lahko pripomore k zmanjšanju poškodb," je oktobra v pogovoru za STA ob obisku v Kranjski Gori potrdil direktor svetovnega pokala za ženske Peter Gerdol.
"Treba pa je upoštevati tudi, da gre za vrhunski šport, tekmovalci v vrhunskem športu gredo skoraj vedno čez svojo mejo in določene poškodbe so del tega. To lahko vidimo v vseh športih. Zdaj veliko spremljamo kolesarstvo, v katerem lahko vidimo, kaj se dogaja. Na vse načine skušamo, tudi s pripravo prog in z varnostnimi mrežami, čim bolj zmanjšati poškodbe, ampak 100-odstotni ne bomo nikoli," je dejal.
"Airbag zavaruje celoten del okoli vratu, prsni koš in hrbtenico, ne zavaruje pa kolen. Upam, da bo z obvezno uporabo zračnega meha manj poškodb v zgornjem delu telesa. Če imamo pripomočke, ki pripomorejo k zmanjšanju števila poškodb, jih je treba uporabljati," je prepričan.
Debata v strokovnih krogih se je usmerila tudi na hitrost. "O zmanjševanju hitrosti smo se zelo intenzivno pogovarjali s proizvajalci dresov. Manjše hitrosti bi lahko dosegli z drugačno tipologijo dresa, vendar smo pri tem trčili ob interese nacionalnih zvez, ker je vsaka država, vsaka zveza prepričana, da ima najhitrejše drese in težko sprejmejo dejstvo, da bi šli na drese, ki bi bili malo počasnejši. O tem še ni dokončne rešitve," je dejal.
Veliko je govora tudi o posebnem materialu športnega perila, ki je odporno na ureznine in ga tekmovalec nosi pod dresom. "To še ni obvezno, ampak po tem, kar se je zgodilo v minuli sezoni Norvežanu Aleksandru Aamodtu Kildeju, se je marsikateri tekmovalec ustrašil in začel uporabljati takšno perilo."
"Tudi na tem področju gre razvoj naprej. Pred desetimi leti je bilo takšno perilo zelo neudobno, trdo, mrzlo, neprijetno ga je bilo nositi, bil je en sam proizvajalec. Zdaj jih imamo vsaj pet, šest, ki ponujajo omenjeno perilo in se skorajda ne razlikuje od standardnega smučarskega spodnjega perila," je sklenil Gerdol.
