Po pravkar končani sezoni v smučarskih tekih smo se pogovarjali s Petro Majdič, ki je svojo najuspešnejšo sezono do zdaj končala na drugem mestu v skupnem seštevku in z devetimi zmagami.
Ste drugega mesta v skupnem seštevku svetovnega pokala veseli ali ste razočarani, ker ste
na zadnjih dveh tekmah izgubili veliki kristalni globus?
Danes sem že super vesela. Včeraj je bila to še kruta realnost, čeprav smo vedeli, da mi ta zadnja razporeditev tekem v Falunu ne ustreza. Pred skandinavsko turnejo smo bile še štiri v igri za veliki globus in že takrat smo razmišljali, da so zadnje tekme najbolj pisane na kožo Justini Kowalczyk, najmanj pa meni. Zato sem se na vseh tekmah tudi nenormalno borila. Zmagala sem na 30 kilometrov, ko sem bila že v izgubljenem položaju. Sledil je tisti padec na zadnjem sprintu sezone, ko še zdaj nobenemu ni jasno, kako sem se prebila naprej in slavila. To so bile misije nemogoče, iz katerih smo potegnili največ, kar smo lahko. Zadnji dve tekmi pa sta žal bili moji daleč najslabši. Na srečo sem že na zasledovanju zaostala toliko, da sem vedela, da so moje možnosti za skupno zmago minimalne. Če bi se to zgodilo na zadnji tekmi, bi bilo verjetno veliko huje. Tako pa smo se danes že noro veselili tega drugega mesta. Zdaj vem, da je to zgodovinski dosežek, ki ga bo težko ponoviti ali preseči.
Katera tekma je odločila skupno zmagovalko?
Sobotno dvojno zasledovanje. Ne samo zaradi mest in točk, ampak tudi zaradi bonus sekund. Prav zaradi teh sem na startu tako napadla in potem mi je zmanjkalo moči. Ampak vem, da sem naredila vse, kar sem lahko, zato nisem razočarana.
Morda zdaj obžalujete, da niste odšli na tekmi v Vancouver, od koder se je Kowalczykova
vrnila s 180 točkami svetovnega pokala?
Ja, ampak takrat pred Vancouvrom smo se odločili, da se bomo osredotočili na svetovno prvenstvo v Libercu. Nihče ni pričakoval, da bom tam zbolela, in nihče ni vedel, da se bo Liberec izšel tako, kot se je. Torej niti približno tako, kot smo si želeli. Če bi, bi seveda šli v Vancouver. Ampak zdaj res ničesar ne obžalujem, saj je drugo mesto fenomenalen rezultat. Tudi zato, ker se je bolezen po Libercu kar nadaljevala. Včasih sem si celo rekla: Petra, ti si nora, to boš plačala z zdravjem, življenjem.
Kaj sledi zdaj: žur, nagrade, potovanje?
Želim si, da bi z ekipo res dostojno nazdravila tem uspehom. Ker v tej sezoni niti enkrat nismo proslavili zmage, vedno smo si rekli, ne smemo še, še preveč tekem je pred nami. Zato moramo zdaj proslaviti vse: devet zmag, skupno drugo mesto, globus v sprintu. V prihodnjih tednih pa imam veliko obveznosti, med drugim bom šla tudi v Kanado, kjer bodo naslednje leto olimpijske igre. Nekaj obveznosti imam še do vojske. Čaka me torej cel kup stvari, tako da dopusta po moje letos ne bo, ker se bomo začeli zelo zgodaj pripravljati na olimpijsko sezono.
Torej nobenega poležavanja po Maldivih …
Žal ne (smeh). Že pred dvema letoma sem dobila ček za potovanje okoli sveta, ampak je še zdaj neunovčen, ker enostavno nimam časa. Privoščiti si ne morem niti normalnega dopusta, kaj šele take počitnice.
Koliko litrov šampanjca imate na zalogi?
Ne vem. Prve tri litre smo že "uničili" na razglasitvi. Veliko smo polili, malo pa smo ga tudi okusili. Navsezadnje smo si ga zaslužili.
Še pogled v prihodnost. Je v naslednji sezoni vaš cilj veliki kristalni globus ali
olimpijska kolajna?
Zadovoljna bi bila že, če bi ponovila to sezono, ker verjamem, da bo to zelo težko. Sicer pa sem že večkrat poudarila, da se velikega kristalnega globusa, olimpijske kolajne oziroma kolajne z velikih tekmovanj ne da načrtovati, predvideti, izsiliti. To se lahko le zgodi. Ker se mnogim športnikom po nekem čudnem ključu, naključju ravno na velikih tekmovanjih odpre in osvojijo odličje, čeprav v tisti sezoni v svetovnem pokalu niti enkrat niso stali na zmagovalnem odru. Zato bo veliko že to, če bom v boju za olimpijsko kolajno ali veliki globus.
Sanje o olimpijski kolajni pa verjetno le ostajajo …
Definitivno, sanjam vedno in vedno bom.
Boste tudi v olimpijski sezoni sodelovali z isto ekipo?
Upam. O tem se bodo dogovarjali v naslednjih tednih. Resnično si želim, da bi še naprej delali skupaj, saj je to ekipa, s katero zmagujemo in uresničujemo misije nemogoče.
Urok Faluna boste morali odgnati, saj se bodo tudi naslednje tri sezone končale tu. Boste prej vprašali Primoža Peterko, ki je v tem švedskem zimskem središču trikrat zmagal, kako se z njim spoprijateljiti?
Še vedno upam, da bova tudi s Falunom našla skupni jezik ali pa da bom že prej toliko prevladovala, da prednosti ne bom mogla izgubiti. Žal je tako, da mi konfiguracije prog ne ustrezajo, še večje težave pa so discipline, ki so tu, ker mi res niso pisane na kožo.
Danes sem že super vesela. Včeraj je bila to še kruta realnost, čeprav smo vedeli, da mi ta zadnja razporeditev tekem v Falunu ne ustreza. Pred skandinavsko turnejo smo bile še štiri v igri za veliki globus in že takrat smo razmišljali, da so zadnje tekme najbolj pisane na kožo Justini Kowalczyk, najmanj pa meni. Zato sem se na vseh tekmah tudi nenormalno borila. Zmagala sem na 30 kilometrov, ko sem bila že v izgubljenem položaju. Sledil je tisti padec na zadnjem sprintu sezone, ko še zdaj nobenemu ni jasno, kako sem se prebila naprej in slavila. To so bile misije nemogoče, iz katerih smo potegnili največ, kar smo lahko. Zadnji dve tekmi pa sta žal bili moji daleč najslabši. Na srečo sem že na zasledovanju zaostala toliko, da sem vedela, da so moje možnosti za skupno zmago minimalne. Če bi se to zgodilo na zadnji tekmi, bi bilo verjetno veliko huje. Tako pa smo se danes že noro veselili tega drugega mesta. Zdaj vem, da je to zgodovinski dosežek, ki ga bo težko ponoviti ali preseči.
Katera tekma je odločila skupno zmagovalko?
Sobotno dvojno zasledovanje. Ne samo zaradi mest in točk, ampak tudi zaradi bonus sekund. Prav zaradi teh sem na startu tako napadla in potem mi je zmanjkalo moči. Ampak vem, da sem naredila vse, kar sem lahko, zato nisem razočarana.
|
||
Ja, ampak takrat pred Vancouvrom smo se odločili, da se bomo osredotočili na svetovno prvenstvo v Libercu. Nihče ni pričakoval, da bom tam zbolela, in nihče ni vedel, da se bo Liberec izšel tako, kot se je. Torej niti približno tako, kot smo si želeli. Če bi, bi seveda šli v Vancouver. Ampak zdaj res ničesar ne obžalujem, saj je drugo mesto fenomenalen rezultat. Tudi zato, ker se je bolezen po Libercu kar nadaljevala. Včasih sem si celo rekla: Petra, ti si nora, to boš plačala z zdravjem, življenjem.
Kaj sledi zdaj: žur, nagrade, potovanje?
Želim si, da bi z ekipo res dostojno nazdravila tem uspehom. Ker v tej sezoni niti enkrat nismo proslavili zmage, vedno smo si rekli, ne smemo še, še preveč tekem je pred nami. Zato moramo zdaj proslaviti vse: devet zmag, skupno drugo mesto, globus v sprintu. V prihodnjih tednih pa imam veliko obveznosti, med drugim bom šla tudi v Kanado, kjer bodo naslednje leto olimpijske igre. Nekaj obveznosti imam še do vojske. Čaka me torej cel kup stvari, tako da dopusta po moje letos ne bo, ker se bomo začeli zelo zgodaj pripravljati na olimpijsko sezono.
Torej nobenega poležavanja po Maldivih …
Žal ne (smeh). Že pred dvema letoma sem dobila ček za potovanje okoli sveta, ampak je še zdaj neunovčen, ker enostavno nimam časa. Privoščiti si ne morem niti normalnega dopusta, kaj šele take počitnice.
Koliko litrov šampanjca imate na zalogi?
Ne vem. Prve tri litre smo že "uničili" na razglasitvi. Veliko smo polili, malo pa smo ga tudi okusili. Navsezadnje smo si ga zaslužili.
|
Sicer pa sem že večkrat poudarila, da se velikega kristalnega globusa, olimpijske kolajne oziroma kolajne z velikih tekmovanj ne da načrtovati, predvideti, izsiliti. To se lahko le zgodi. Petra Majdič
|
|
Zadovoljna bi bila že, če bi ponovila to sezono, ker verjamem, da bo to zelo težko. Sicer pa sem že večkrat poudarila, da se velikega kristalnega globusa, olimpijske kolajne oziroma kolajne z velikih tekmovanj ne da načrtovati, predvideti, izsiliti. To se lahko le zgodi. Ker se mnogim športnikom po nekem čudnem ključu, naključju ravno na velikih tekmovanjih odpre in osvojijo odličje, čeprav v tisti sezoni v svetovnem pokalu niti enkrat niso stali na zmagovalnem odru. Zato bo veliko že to, če bom v boju za olimpijsko kolajno ali veliki globus.
Sanje o olimpijski kolajni pa verjetno le ostajajo …
Definitivno, sanjam vedno in vedno bom.
Boste tudi v olimpijski sezoni sodelovali z isto ekipo?
Upam. O tem se bodo dogovarjali v naslednjih tednih. Resnično si želim, da bi še naprej delali skupaj, saj je to ekipa, s katero zmagujemo in uresničujemo misije nemogoče.
Urok Faluna boste morali odgnati, saj se bodo tudi naslednje tri sezone končale tu. Boste prej vprašali Primoža Peterko, ki je v tem švedskem zimskem središču trikrat zmagal, kako se z njim spoprijateljiti?
Še vedno upam, da bova tudi s Falunom našla skupni jezik ali pa da bom že prej toliko prevladovala, da prednosti ne bom mogla izgubiti. Žal je tako, da mi konfiguracije prog ne ustrezajo, še večje težave pa so discipline, ki so tu, ker mi res niso pisane na kožo.
