Slovenska alpska smučarka Maruša Ferk se tudi na prihajajočo olimpijsko sezono pripravlja sama in brez finančne pomoči Smučarske zveze Slovenije (SZS).
Triintridesetletnica z Blejske Dobrave je namreč znova ostala brez reprezentančnega statusa, čeprav je v lanski sezoni kar nekajkrat sama reševala slovensko čast na tekmah v hitrih disciplinah.
Za enega od vrhuncev preteklega tekmovalnega obdobja je poskrbela z 10. mestom v kombinaciji na svetovnem prvenstvu v Cortini, veselila pa se je tudi najvišje uvrstitve v seštevku superveleslaloma (27. mesto), vendar pa s tem, kot se je izkazalo, ni prepričala odločevalcev pri SZS.
Reprezentančna vrata so zanjo ponovno ostala zaprta, zato je bila prisiljena iskati drugo rešitev za vsaj delno premostitev finančne zagate.
Rešilna bilka se ji je ponudila v obliki spletne platforme Make A Champ, kjer je sprožila kampanjo zbiranja sredstev. Zbrati bo poskušala približno 25 tisočakov, kar je dobra tretjina zneska, potrebnega za nemoteno izvedbo sezone (70.000 evrov).
Več o sami kampanji, smučarski zvezi, sodelovanju z mednarodno ekipo ISRA in pripravah na novo sezono je Ferkova spregovorila v intervjuju za naš medij.
Podrobnosti kampanje in platformo za donacije najdete na tej POVEZAVI.
Kdaj in kako si izvedela, da v olimpijski sezoni ne boš imela reprezentančnega statusa?
Bolj kot ne večinoma vse preberem in izvem iz medijev.
Kakšna je bila utemeljitev za takšno odločitev, glede na to, da si bila v lanski sezoni najboljša Slovenka v seštevku superveleslaloma, v smuku pa je višje kotirala samo Ilka Štuhec?
Če povzamem, mi je bilo rečeno, da ne izpolnjujem kriterijev, da ne napredujem in da moji rezultati ne pomenijo nič, da niso nič posebnega ne zanje ne za pokrovitelje in da naj se znajdem po svoje.
Na SP v Cortini d'Ampezzo si osvojila deseto mesto v kombinaciji. Ali ni to že samo po sebi dovolj za uvrstitev v reprezentanco?
Zadnja leta poskušajo kombinacijo kar se da izključiti iz kriterijev, ki prinašajo reprezentančni status. Letos so kriterij iz top 15 (v sezoni 2019/2020 sem bila v seštevku discipline 12.) zvišali na top 6, kar pomeni, da bi se morala uvrstiti med najboljših šest, na programu pa je bila samo ena tekma na svetovnem prvenstvu. Mislim, da bo letos kombinacija zadnjič na programu, in še to samo na OI v Pekingu.
Treniram z mednarodno ekipo ISRA, kateri sem se pridružila lani. Treniramo na ledenikih v Švici, Italiji, trenutno sem v Avstriji. Vse plačujem sama.
Ali imaš sicer možnost trenirati tudi z dekleti iz reprezentance?
Če bi hotela trenirati s slovensko ekipo, bi morala tja priti s svojo ekipo in vse organizirati sama, edino progo bi si delila z njimi.
Kako na tvoj nezavidljiv položaj gledajo reprezentančne kolegice?
Ne vem, to bi morali vprašati njih.
Kako si brez reprezentančnega statusa sploh izboriš nastop na olimpijskih igrah?
Še vedno tekmujem za Slovenijo. Po zagotovilih SZS imam enake možnosti za preboj na igre kot ostali reprezentanti. Če prav razumem, smo na podlagi lanskih rezultatov vsi kandidati, zdaj pa je potrebno rezultate nekje do sredine januarja še potrditi. Pri končni odločitvi je trebi upoštevati tudi kvoto tekmovalcev, ki je določena na podlagi rezultatov iz prejšnje sezone. Trenutno ima Slovenija za alpsko smučanje določeno kvoto sedmih punc in petih fantov.
Kaj pravzaprav je ISRA? Kako je prišlo do tega sodelovanja?
ISRA je kratica za International Ski Racing Academy. Po sezoni 2019/2020, ko sem izpolnila kriterije za reprezentanco, nas je najprej 'udarila' korona. Tedanji glavni trener me je še poklical in vprašal, če bi se želela usmeriti bolj v hitre discipline, da bo vedel, kako zastaviti program. Potem dolgo časa ni bilo nobenega odziva. Konec marca sem začela s kondicijsko pripravo - trenirala sem doma, sama, saj smo bili zaprti na občine. Potem sem nekaj dni pred uradnim oznanilom v medijih naključno izvedela, da nisem v ekipi. Poklicala sem vodjo panoge, glavnega trenerja in trenerja, vsi so mi rekli, da sem izpolnila kriterij, ampak so se odločili, da ne bom v ekipi. Takoj sem šla v akcijo in iskala možne rešitve. Deset dni kasneje sem že odšla na prvi trening z novo ekipo, kjer so me zelo lepo sprejeli in mi dali vedeti, da verjamejo vame, da mi želijo pomagati in z menoj sodelovati. Tudi v tej sezoni sem del mednarodne ekipe, s katero nameravam sodelovati celo sezono, tako kot lansko.
Prvi večji uspeh v svetovnem pokalu si dosegla v slalomu s tretjim mestom leta 2009 v Garmisch-Partenkirchnu, kasneje pa si se prelevila v specialistko za hitre discipline. Kako se je zgodil ta prehod?
Vedno sem si želela biti najboljša v veleslalomu, vendar sem v evropskem pokalu dosegala boljše rezultate v slalomu. Po nekaj stopničkah na tej stopnji sem dobila priložnost tudi v svetovnem pokalu na veleslalomski tekmi. Na svoji prvi tekmi za svetovni pokal sem s številko 63 osvojila 18. mesto. Stara sem bila 18 let. Potem je slalom postal moj glavni adut. A vedno sem imela rada hitrost in morda me je prav zato, ker hitrih disciplin nisem veliko trenirala, povleklo k neznanemu. Po drugi hujši poškodbi (sezona 2014/2015) sem se spet osredotočila na slalom. A hitrost me je vedno mikala.
V karieri si utrpela tudi številne poškodbe, nekaj tudi precej hudih. Katere so bile najhujše?
V prvem letu FIS-a sem padla na treningu in bila 30 minut v nezavesti. Za povrhu je bila še megla, zato me nihče ni videl ali našel. Padca se tudi sama ne spomnim. Teden dni sem preživela v bolnišnici, saj sem imela pretres možganov in porezan obraz. Vmes sem utrpela še kakšen zlom roke, palca, nič resnega. Prva resna poškodba se mi je pripetila leta 2012 ob padcu v Lake Louisu, kjer sem si poškodovala desno koleno in levi gleženj. Leta 2015 sem utrpela spiralni zlom desne mečnice. Sledile so natrgane vezi levega kolena, nazadnje (marca) pa poškodba patelarnega ligamenta, za katero so vedeli samo nekateri, zdaj tudi vi. Zaradi poškodb na začetku tekmovalne sezone sem morala izpustiti sezoni 2012/2013 in 2014/2015.
Kako se je vračati po takšnih prekinitvah?
Potrebno je hitro začeti z rehabilitacijo in premagati bolečino, veliko pretrpeti in vložiti ogromno dela, včasih tudi v bolečinah, dokler te ne izzvenijo.
Trenutno si najmočnejša v kombinaciji, ki pa v zadnjih letih izgublja na veljavi. Ali je to tvoja najljubša disciplina? Zakaj?
Kombinacija mi je bila vedno pri srcu in v njej sem dosegala dobre rezultate. Nekoč je bila to zelo spoštovana disciplina. Menim, da je kombinacija zahtevna in zanimiva disciplina, saj moraš v razmaku treh ur odpeljati dve popolnoma različni tekmi. Ker so tega sposobni le redki in je bilo na štartu manjše število tekmovalcev, so ji mnogi začeli nasprotovati.
Kako poteka zbiranje denarnih sredstev? Doslej si zbrala 6560 evrov od predvidenih 25.000. Je to v skladu s pričakovanji?
Ta šport sem si izbrala sama. Na začetku je bilo vse na plečih staršev. Od trenutka, ko sem dobila prvo denarno nagrado za rezultate, se financiram sama. Tudi avto sem si morala kupiti, da se lahko vozim na kondicijske priprave, smučarske treninge in tekme. Čeprav sem bila članica reprezentance, smo vsako leto imeli samoprispevek, obenem pa smo za vsak dodatni trening ali tekmo plačali iz lastnega žepa. Sprva je bilo to 2000, 3000 evrov na sezono, zadnjih nekaj let pa je strošek narasel na 10 do 17.000 evrov. Od lanske sezone naprej, odkar od SZS ne prejmem nobene finančne pomoči, se je strošek v primerjavi z zadnjimi nekaj leti povečal za štirikrat do petkrat, kar skupno znese od 60. do 70.000 evrov. Lani so na srečo odpadle tekme v Severni Ameriki in na Kitajskem, prav tako sem imela serviserja samo za tekmovalno obdobje. Letos bodo tekme v Severni Ameriki in olimpijske igre na Kitajskem, našla pa sem tudi serviserja za celotno sezono. Najti pokrovitelja, ki bi ga zanimalo obojestransko sodelovanje in bi bil pripravljen finančno pomagati, je v zadnjem času skorajda misija nemogoče. Za povrhu smo športniki v tem pogledu zelo omejeni, saj osebni sponzorji ne smejo biti konkurenca sponzorjem zveze. Čeprav od sponzorjev SZS ne dobim niti centa, jih moram vseeno nositi na tekmah.
Vsi športniki iščejo pokrovitelje, prav tako tudi smučarska zveza z denarjem s strani sponzorjev, donatorjev, opremljevalcev, spletne trgovine, itd. financira programe, reprezentante in osebje. Če sem še bolj konkretna, kljub osebnim pokroviteljem in reprezentančnemu statusu nekateri smučarji zbirajo denar prek različnih kanalov, da bi bodisi delno bodisi v celoti pokrili stroške sezone - moje moštvene kolegice, kanadska moška ekipa za svetovni pokal, ekipa ZDA, Erin Mielzynski, Roni Remme, Lila Lapanja in številni drugi. Sama ves zaslužek in prihranke vlagam v program in sezono. Po izračunih iz lanske sezone in dodatnimi stroški v letošnji bi do predvidenega zneska zmanjka približno 25.000 evrov. Za kampanjo sem se odločila, ker pri ponudbah za sponzorsko sodelovanje nisem dobila odziva, na takšen način pa verjetno kdo lažje prispeva svoj delček, pa naj bo to 10 ali 100 evrov. Zelo sem hvaležna za vsak že prejeti in bodoči prispevek. Na ta način lahko v svojo posebno zgodbo vključim veliko ljudi. Hvala moji družini, prijateljem, znancem, ostalim in 4-soft ekipi, ki se bo podala z menoj v tekmovalno sezono. Verjamem, da so prepoznali mojo motivacijo, trdo delo, predanost temu športu, vso trmo, ki jo premorem, obenem pa želim sporočiti tudi vsem drugim, naj ne odstopajo od svojih ciljev, odmislijo vse drugo in prisluhnejo sebi. Trenutno sem podpore deležna jaz, upam pa, da bom lahko v prihodnosti tudi jaz nekomu pomagala udejanjiti zastavljene cilje.
Kako komentiraš zlobne jezike, ki morda obsojajo tvoj trenutni pristop k uresničevanju kariernih ciljev?
Prebrala nisem nobenega komentarja in me tudi ne zanimajo. Vedno se bo našel nekdo oziroma bo obstajal določen krog ljudi, ki so proti vsem. In kot pravijo na SZS: Maruša naj se znajde po svoje.
Pred nekaj leti je močno odmeval tvoj spor z Andreo Massijem, kar je vodilo v tožbo, nato pa so se stvari razrešile z opravičilom. Kako danes gledaš na te dogodke? Je ta zgodba zate zaključena?
Izgleda, da sem v tem športu doživela že praktično vse. Massi se mi je takrat opravičil. Moja vest je popolnoma čista, saj jaz nisem naredila ničesar narobe.
Lani si tako rekoč na skrivaj skočila v zakonski jarem z nekdanjim francoskim smučarjem Christophom Saionijem. Kako ti odgovarja zakonsko življenje?
Nisva se poročila ravno na skrivaj, res pa je, da ni bilo načrtovano. Poroka je bila v krogu bližnjih družinskih članov. Spremenilo se v bistvu ni prav nič. Moj mož je trener v moški francoski ekipi za svetovni pokal in ne vidiva se prav pogosto. Mislim pa, da ne bi mogla najti boljšega partnerja, kot je on.
K Marusi bi morali dodati se naše smukace, saj ne rabimo turiszlv na zimski olimpiadi. Pogoj za uvrstitev v ekipo bi moralo biti vsaj 2 ali 3 uvrstitve v svetovnem pokalu med 15. Nenehno poslusanje kako so se sli uciti… ...prikaži več na olimpiado je idiotizem. Trenirajo naj doma..
A je Premalo Slovenka po rodu, ali pa je celo res kaj več narobe z njo ?
športaj zase,malo skromnosti ji ne bi škodilo