Celotna slovenska skakalna odprava se bo z olimpijskih iger v Pekingu vrnila s štirimi kolajnami. Zadnjo so vpisali varovanci Roberta Hrgote na ekipni tekmi. Pod srebro so se podpisali Lovro Kos, Cene Prevc, Timi Zajc in Peter Prevc, predvsem trener in Cene Prevc pa sta poudarila, da je v ozadju uspeha še več skaklcev in trenerjev.
"Danes si bomo dali duška, se prepustili veselju. Vedno rečem, da se je danes zgodilo to, na naslednjem tekmovanju pa bo zadeva že čisto drugačna. Smo pa lahko veseli, da nismo le štirje fantje. Že Anže Lanišek je tukaj, Žiga Jelar doma ter še kakšen zadaj. Zato že komaj čakam naslednje tekme svetovnega pokala, ko nas bo sedem fantov 'razturalo'," je sicer za konec druženja v zelo hladni mešani coni (bilo je -24 stopinj Celzija) dejal Cene Prevc.
Ponavadi je 25-letnik iz Selške doline precej gostobeseden. Tokrat je bilo drugače. "Lahko rečem, da kot sem ponavadi 'gobčen', sem zdaj kar brez besed. Z eno besedo se da opisati - veselje. Vesel sem, da nam je vsem štirim uspelo, naredili smo osem skokov in oddelali svojo nalogo. Kolajna je rezultat tega," je poudaril.
Prav vsi so danes opravili odlične skoke. Tudi Timi Zajc, kar so izpostavili tako njegovi kolegi kot trener. "Eden vedno potegne kratko, napeto je bilo do konca. Težka, zanimiva tekma. Mogoče malo škoda za Timija, da ni imel vsaj v enem skoku boljših razmer, ker bi zagotovo potegnil precej dlje. Cene je odlično opravil, Lovro tudi super. Tako da je bilo dobro," je razmišljal najizkušenejši član četverice Peter Prevc.
S četrto kolajno na OI je vnovič dokazal, da se na velikih tekmah dobro znajde. "Sezona je bila doslej slabša, kot se je tukaj obrnila. Življenje se tako obrne. Mi vsi samo obračamo, življenje pa to na koncu postavi na svoje mesto. Prišel sem na malo skakalnico in se hitro ujel ter nekako držal visoko raven do konca, kar je najbolj pomembno," je dodal 29-letnik.
Priznal je, da je bil pred zadnjim skokom živčen. "V bistvu je bilo težko, ampak sem vedel, da je treba narediti super skoke. Ostalo ni bilo v mojih rokah. Gor po naletu sem lovil srce, ki je skakalo sem in tja. Mogoče je to celo dobro, da je bil velik pritisk in da ni bilo možnosti o čem drugem razmišljati," je še dodal najstarejši član slovenske skakalne odprave v Pekingu.
Najmlajši pa je imel tokrat predvsem nesrečo z razmerami. Ob obeh skokih je ujel precej vetra v hrbet in izvlekel, kar je lahko. Po tekmi s tem ni bil ravno zadovoljen, uteho pa je seveda našel v srebrni kolajni. "Tekma je bila zelo težka, kar se tiče vetra, škoda, ampak tak šport imamo. Po drugi strani pa če pogledamo, morajo štirje fantje za srebrno kolajno narediti osem vrhunskih skokov. Dali smo vse od sebe in v tem večeru je treba uživati in si ga zapomniti," je povedal 21-letni Zajc.
Videti je bilo, da si je malce očital, ker ni skočil dlje. "Zadovoljen ne moreš biti, to si samo, ko skočiš proti zadnji rdeči črti. Trener mi je dejal, da sta bila skoka tehnično v redu, ampak če imaš zahtevne pogoje na mizi, težko kaj več izvlečeš. Vsi vemo, da si zadovoljen, če skočiš na zadnjo črto, četudi tehnično skok ni popoln. To je pri meni manjkalo."
Na koncu je le priznal, da šteje kolajna. "Šel sem s prazno glavo, vedel sem, da je treba narediti najboljši skok, ne smeš ekipe 'zafrkniti'. Potrudil sem se, žal so bile razmere malo slabše ... Ampak težko karkoli govorimo o razmerah, imamo srebrno kolajno."
To je poudaril tudi Kos, ki se je zelo razveselil srebra. "Res je bilo lepo, vesel sem, da sem dobil to priložnost in sem jo tudi izkoristil. Ekipa je zelo dobro poskakala in res smo lahko veseli," je pripomnil, nato pa spregovoril še o pritisku prvega na startni rampi. "Meni se ni zdelo to nekaj velikega, bolj si pod pritiskom, če skačeš zadnji. Je tudi pomembno začeti seveda, ampak ni bilo toliko pritiska, kot ga je imel Peter." Nadalje je še poudaril, da mu bo kolajna dala dodaten zagon.
Končno oceno pa je podal še glavni trener. Pričakovanja so bila velika, to je hitro priznal. "Rekel bom, da smo zelo veseli, da na koncu potrdiš lastna pričakovanja in želje. Želiš, pričakuješ, upaš in na koncu se izide, to je največje zadovoljstvo, ki ga dosežeš. Ker v športu je ponavadi več razočaranj kot veselih trenutkov. Da si del tistih, še toliko več pomeni. Za trenerja je ekipna tekma nekakšen finale, ker če dobiš tukaj kolajno, veš, da se je v ekipi dobro delalo, pravzaprav v vseh, tako v A kot B, ker smo dobro sodelovali. To me res veseli in si želim, da nadaljujemo v tem ritmu," je za začetek dejal Hrgota.
Tudi on je omenil Zajčeve razmere, a ni objokoval zamujenega. "Zelo lepo je, ko lahko rečeš, da smo imeli smolo ter osvojili drugo mesto. Če bi imeli malo več sreče, bi postali olimpijski prvaki. To te po eni strani res veseli. Zame je to srebro kot zlato. Kapo dol vsem štirim fantom. Tudi Timiju, ki je imel dvakrat res res zahtevne razmere. Ko je bilo to najbolj potrebno, je naredil dva taka skoka, kar me veseli. Peter pa je sedel zadnji na rampi, vedel je, kaj je v igri in potrdil. Ne bi moglo iti bolje," je še poudaril glavni trener.
Za konec pa je omenil še cilj, ki so si ga postavili pred OI. "Tri medalje, ena posamična ter dve ekipni. Pol točke nas je ločilo do doseženega cilja, kar je že res skoraj kičasto. Resnično zadovoljni zapuščamo olimpijske igre," je še dodal za konec.
